Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Deželni svet SKGZ sprejel osnutek sprememb statuta

20/11/2014
Trst, 17.11.2014 - Zasedanje Deželnega sveta SKGZ
Deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze je na zasedanju, ki je potekalo v ponedeljek v Gregorčičevi dvorani v Trstu, sprejel osnutek sprememb statuta krovne organizacije. Predlagane spremembe notranjega ustroja SKGZ bodo bistveno poenostavile sedanjo organizacijo dela. Doslej so bili postopki upravljanja in odločanja dodeljeni številnim organom in komisijam, z novo ureditvijo pa bodo pristojnosti prešle v glavnem na Deželni svet in Izvršni odbor. Nov statut bo sprejel Izredni kongres, ki bo v prvi polovici prihodnjega leta. Novosti se tičejo zlasti pristojnosti Deželnega sveta in Izvršnega odbora ter vloge članov posameznikov. Slednji so se želeli osebno vključiti v SKGZ, da bi lahko aktivno sodelovali pri vsebinskih izbirah delovanja SKGZ.
Deželni svet bodo kot doslej sestavljali predstavniki vseh včlanjenih organizacij in ustanov, saj je pomembno, da ta organ ohrani največjo zastopanost. Sorazmerno večjo težo pa bodo imele tiste organizacije, ki so množično prisotne na teritoriju (ZSKD, ZSŠDI idr.) ter člani posamezniki.
Izvršni odbor danes sestavljajo v glavnem predstavniki najpomembnejših včlanjenih organizacij in je zato bolj reprezentančne narave. Z novo ureditvijo bo ta organ prevzel vse operativne naloge. Ob deželnem in pokrajinskih predsednikih ga bodo sestavljali odborniki, ki bodo pristojni za posamezna področja delovanja SKGZ (šolstvo-jezik-izobraževanje, kultura, uveljavljanje zaščite, sociala, gospodarstvo, idr.). Deželni svet bo torej usmerjal politiko krovne organizacije, Izvršni odbor pa jo bo uresničeval.
Pomembna novost novega statuta je tudi neposredna izvolitev predsednika na kongresu, kjer bo lahko glasovalo večje število delegatov. Na tak način bo predsednik pridobil večjo legitimnost, članstvo pa večjo težo znotraj krovne organizacije. Doslej so kandidata za najvišjo funkcijo v krovni organizaciji izvolili iz svoje srede člani Deželnega sveta.
SKGZ je izraz treh različnih pokrajinskih realnosti, ki jih je potrebno upoštevati, ovrednotiti in uskladiti z deželno dimenzijo krovne organizacije. Zaradi tega se bodo spremembe statuta zrcalile tudi na pokrajinskih ravneh, ki bodo primerno zastopane v novem Deželnem svetu. Člani Deželnega sveta bodo sočasno referenti pokrajinskih predsednikov. Deželni svet SKGZ je sprejel tudi priporočilo, da se v nove organe vključi vsaj 40 odstotkov predstavnikov mlajše generacije in zagotovi enakovredno zastopanost obeh spolov.
Na zadnjem kongresu se je razpravljalo tudi o možnosti spremembe imena krovne organizacije. Po številnih debatah in razpravah na to temo je Deželni svet z veliko večino izglasoval sklep, da krovna organizacija ohrani svoje prvotno ime.
V uvodnem delu tržaškega zasedanja je predsednik Rudi Pavšič izpostavil nekaj aktualnih tem. Zaustavil se je pri vprašanju postopkov financiranja slovenskih ustanov. S tem v zvezi je napovedal nekaj pozitivnih novosti, ki naj bi že v naslednjem letu skrajšale časovne roke izplačila javnih prispevkov organizacijam. Prihodnji teden se bo v Rimu sestalo manjšinsko vladno omizje, ki bo obravnavalo tudi problem sistemskega in bolj ustaljenega financiranja ustanov na osnovi določil zaščitnega zakona.
Glede deželne reforme krajevnih uprav pa je Pavšič izrazil prepričanje, da bo popravljen in dopolnjen zakonski osnutek vendarle upošteval kritike in pomisleke, ki so jih v tem času izrazile številne slovenske organizacije v Italiji in sama SKGZ. Pri tej reformi je treba upoštevati veljavno zakonodajo (zlasti državni in deželni zaščitni zakon) in mednarodne pogodbe. V vseh 32 občinah, v katerih živi slovenska narodna skupnost, je namreč potrebno ohraniti tiste značilnosti, zaradi katerih so bile vključene v deželni zakon 26/2007.