Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Dvojezičnost v Gorici: kako naprej?

24/11/2014
Gorica, 21.11.2014 - Božidar Tabaj (z leve), David Peterin, Sandor Tence, Walter Bandelj in Livio Semolič Bumbaca
Goriški lok je napel svojo tetivo in izstrelil prvo puščico v letošnji sezoni. Njen naslov? Dvojezičnost v Gorici: kako naprej? Tarče je v obliki vprašanj postavljal novinar tržaškega uredništva Primorskega dnevnika Sandor Tence, z odgovori pa so jih zadevali Walter Bandelj, Livio Semolič, David Peterin in Božidar Tabaj - pokrajinska predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ ter dva goriška občinska svetnika. Poslušalcev je bilo petnajst, kar tretjina se je priglasila k razpravi. Skoraj vsi odgovori so bili usmerjeni v izpraševalca, ki je želel zvedeti za podrobnosti goriških gledanj in praks. Hkrati je pogovor postal koristno obnavljanje stanja o vidni dvojezičnosti in rabi slovenščine v javnosti.
Občinski svetnik Božidar Tabaj je na ustrezno vprašanje dejal, da se mu je ob nedavnem dogajanju v Trstu vzbudila bojazen, da bi lahko goriška uprava posnemala vedenje tržaške leve sredine. Podobno se je zbal David Peterin in ocenil, da je povezovanje dveh zadev, kakršni sta raba slovenščine in svetovna vojna, eksplozivna zmes. Umirjeno stanje nas lahko le veseli, sicer pa ni v Gorici kar nekaj časa na dnevnem redu druge svetovne vojne. Walter Bandelj je kritično ocenil križanje zgodovine in zaščite. Glede slovenščine v goriški upravi je mnenja, da poteka uvajanje prepočasi kljub temu, da ni ihtavih polemik: predolgo je na čakanju sprememba občinskega statuta. Livio Semolič je podvomil, da je zaskrbljenost glede Gorice utemeljena. Nasprotno, upoštevati moramo proces integriranja mimo zaščitnega zakona s stalnim dialogom ne glede na barvo oblasti. Takšna praksa je že nekaj časa stalnica v strategiji naše skupnosti. V Trstu je prižgana vžigalica našla gorivo, ker ni bilo predhodno dovolj investicij v preseganje konfrontacije.
Novinarja je zanimalo, ali sta goriška občina in pokrajina homogeni v odnosu do slovenske narodne skupnosti. Semolič je pojasnil, da na okoliškem ozemlju ni vidnih zaprek. Napori potekajo v glavnem pokrajinskem mestu. V Laškem je kulturni substrat ljudi naklonjen sožitju, medtem ko je v Gorici že vsak dvojezičen napis doživet kot uspeh. Bandelj je opozoril na razlike med posameznimi okolji: v nekaterih čas ne dela v prid manjšinski skupnosti.
o iztočnici, da v Trstu prevajalske službe ni več, je Tabaj obrazložil stanje v goriški upravi, kjer je tolmačica na razpolago le za omejen čas. Dejansko gre za »drobiž«. Peterin je podčrtal postopek kratkih korakov; pogosto gre za zavore, ki jih pač postavlja birokracija. Težava je tudi v tem, da se uporabniki ne poslužujejo namenskega urada. Semolič je omenil prefekturo, kjer je delovalo »slovensko okence«, a zanj ni bilo zanimanja. Prefekt še zagotavlja njegovo operativnost, a je osebje preusmeril v učinkovitejšo produktivnost. Na županstvu pa uporabljajo denar namenjen prevajanju za pobude EZTS, kar pomeni, da se ta struktura premika z denarjem s področja uveljavljanja slovenščine. Bandelj je pojasnil, kako prihaja do zastojev pri dodeljevanju sredstev in posledično do nedoslednosti.
Koliko pa vpliva novogoriška stvarnost na uporabo slovenščine v Gorici? Odgovori povabljenih in iz publike so bili povsem negativni. Sonarodnjaki ne pripomorejo ničesar k zavzemanju za vidno dvojezičnost. Nasprotno, poslužujejo se italijanščine. Svetla točka je nova čezmejna struktura EZTS, v okviru katere poteka vse dvojezično. Gre dejansko za čezmejno občino, zato se nekateri krogi zmrdujejo nad njo. Poudariti je treba, da je goriška občina tista, ki narekuje ritem, njen župan pa odigrava pozitivno vlogo.
Vidna, javna dvojezičnost je srednje in dolgoročno povezana tudi z reformo krajevnih uprav, se pravi s povezovanjem občin in ukinitvijo pokrajin. Vsi udeleženci v pogovoru so v en glas pojasnjevali, da je goriška pokrajinska uprava zgodovinsko odigravala pozitivno vlogo pri uvajanju slovenščine v javnosti. Obstaja velika možnost, da bo z njeno ukinitvijo vse zbledelo. Kaj, če bo novi strukturi načeloval goriški župan, pa ne glede na to, kdo bo. Kolikšna bo njegova občutljivost v primerjavi s pokrajinskimi predsedniki, ki prihajajo vsi iz drugega družbenega in kulturnega območja?!
V zvezi z reformo občinskih uprav in povezav so se štirje Tencejevi sogovorniki razlikovali v predvidevanjih in prepričanjih. Tabaj in Bandelj menita, da bo načrtovano povezovanje negativno vplivalo na uporabo jezika, na sestavo prebivalstva, na avtonomijo odločanja. Primer povezave med Sovodnjami in Doberdobom je povsem drugačen od povezave med Gorico in Števerjanom ali med Sovodnjami in Zagrajem. Tehnične službe so seveda lahko skupne pod pogojem, da je slovenščina polnopravna.
Peterin se postavlja tudi v vlogo državljana in ne le pripadnika narodne skupnosti; preveč je raznih upravnih ravni od EU do mestnih rajonov. Upravljanje je potrebno osredotočiti. Rajoni so za Gorico odvečni, saj so razdalje in številke tako omejene, da lahko občinski svetniki zlahka sledijo odprtim vprašanjem. Na pokrajino gledamo navdušeno, ker nam je bila vedno naklonjena. Semolič je opozoril na sindrom, po katerem so reforme za vse dobrodošle pod pogojem, da jih uvajajo za druge. V našem primeru jezikovne zaščite velja globalni zakon na določenem ozemlju. Ščitil nas bo tudi v prihodnosti, sprijazniti pa se bo potrebno z dejstvom, da bo napor bolj zapleten. Prisotni so načeli tudi vlogo občinske in pokrajinske konzulte, čezmejnih odnosov na osebni ravni, pojave osredotočenja oblasti, nujo po kakovostnem prevajanju, osveščenosti, potrebo po pravnem in upravnem svetovanju za člane slovenske narodne skupnosti. Prvi Goriški lok je na koncu izstrelil puščico z informacijo o skorajšnjem odprtju prav takšne službe. (ar)
(Primorski dnevnik, 23. novembra 2014)