Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Finančna in prostorska stiska Narodne in študijske knjižnice

30/03/2013
NULL
Ob hudi finančni in prostorski stiski Narodne in študijske knjižnice v Trstu, je vodstvo SKGZ povabilo na sejo Izvršnega sveta predsednico NŠK Martino Strain, da bi dobilo jasno in popolno sliko stanja. V javnosti se namreč pojavljajo nekatera mnenja in ocene, ki mečejo slabo luč na člane upravnega odbora NŠK in ki gotovo ne pripomorejo k reševanju konkretnih problemov, kvečjemu vanje vnašajo še večjo zmedo. Predsednica Strain je orisala realno stanje in načrte prostorsko-vsebinske reorganizacije Narodne in študijske knjižnice in Odseka za zgodovino.

Reorganizacija gre v smer ovrednotenja same vloge knjižnice in dragocenega premoženja, ki ga hrani zgodovinski odsek. Srečanja s številnimi institucionalnimi sogovorniki, ki jih je vodstvo NŠK opravilo v zadnjih mesecih, izkazujejo zelo aktivna prizadevanja v iskanju ustreznih rešitev ne samo za obstoj zgodovinskega odseka, pač pa tudi za njegov razvoj v primerno opremljenih in varnih prostorih. Soočanja in preverjanja gredo tako v smer začasne kot tudi dokončne rešitve zelo perečega problema, s katerim se sicer zavlačuje že dalj časa. Člani vodstva SKGZ so izrazili podporo nakazanemu načrtu in izpostavili potrebo, da se v tem posebno kritičnem trenutku čim bolj aktivno pomaga vodstvu NŠK pri iskanju potrebnih rešitev.

Predsednica Martina Strain je nadalje poročala o izsledkih srečanja, ki sta ga z ravnateljem knjižnice Milanom Pahorjem imela s predsednikoma krovnih organizacij SSO in SKGZ. Na srečanju je bila še posebno izpostavljena skrb NŠK, da bi se ob nastalih prostorskih težavah poiskala rešitev na relaciji Narodnih domov pri Svetem Ivanu in na ulici Filzi. SKGZ ocenjuje to okvirno izbiro za primerno in si bo za njeno uveljavitev prizadevala tako v odnosu do deželne uprave kot tudi do Tržaške univerze.

V uvodnem delu seje je predsednik Rudi Pavšič poročal o nekaterih aktualnih tematikah, ki neposredno zanimajo našo narodno skupnost. Pozdravil je odločitev nove slovenske vlade, da je ohranila Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu. S tem v zvezi je zaželel novi ministrici Tini Komel in državnemu sekretarju Borisu Jesihu uspešno delo.

Petdesetletnico Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine bo SKGZ obeležila z javnim posvetom, ki ga bo priredila v petek, 5. aprila ob 17. uri v palači Tessitori v Trstu. K sodelovanju je povabila nekdanje predsednike deželne uprave Roberta Antonioneja, Alessandro Guerra, Renza Travanuta in poslanko Tamaro Blažina. Posvet bosta povezovala odgovorna urednika Primorskega dnevnika Dušan Udovič in slovenske redakcije RAI Marij Čuk.

SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da se na Tržaški občini uveljavljajo izbire, ki kažejo večjo pozornost do slovenske narodne skupnosti (dvojezični smerokazi in imenovanje slovenskega odbornika Edija Krausa). V prizadevanju, da bi naša kultura in jezik postala vse bolj prepoznavna v središču Trsta, velja posebej opozoriti in pohvaliti pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki bo jeseni pripravila odmevnejši dogodek.

Na seji Izvršnega sveta SKGZ so ocenili letošnjo finančno sezono, se seznanili z višino finančnih prispevkov, ki bodo prišli iz zaščitnega zakona ter iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vodstvo krovne organizacije meni, da ob letošnjih nekoliko manj kritičnih pogojih bi bilo primerno razmisliti o iskanju novih poti pri dodeljevanju finančnih sredstev. Nova merilai bi morala upoštevati že zasidrano stvarnost, a bi morali obenem vanjo vnesti primerne popravke, ki bi nagrajevali perspektivnejše dejavnosti tudi na osnovi meritokratskih izbir.

Glede bližnjih deželnih volitev vodstvo SKGZ meni, da je primerno podpreti tiste stranke in posamezne kandidate, ki v svojih programih se stvarno zavzemajo za politiko, ki je v sozvočju z izhodišči krovne organizacije. Le-ti gredo v smer sodobnega pogleda na narodnostna vprašanja, konstruktivega dialoga v večjezični družbi, odpravljanja napetosti iz preteklosti, dobrososedskih odnosov ter družbenih in gospodarskih izbir, ki postavljajo človeka na prvo mesto. Posebej pa moramo biti pozorni na programe, ki podpirajo uresničevanje zaščitnih norm tako na državni kot na deželni ravni, ter oceniti dosedanje izkušnje in izbire strank ter posameznih kandidatov.

SKGZ z zadovoljstvom ugotavlja, da se na Koroškem z zmago levosredinskih sil obetajo novi časi tudi glede odnosov do tamkajšnje slovenske narodne skupnosti in samih odnosov v alpsko-jadranskem prostoru. Dejstvo, da je novi deželni glavar Kaiser kot prvi spregovoril tudi v slovenščini ni le simbolna gesta, marveč pomeni tudi pomemben zasuk v politiki večjezične Koroške. SKGZ čestita trem pripadnikom slovenske manjšine, ki so postali člani deželnega zbora, oz. zveznega sveta, to so Zalka Kuchling, Lojze Dolinar in Ana Blatnik. Njihova izvolitev dokazuje, da ni le etnična eskluzivnost porok za uspeh in uveljavitev tudi v najvišjih političnih sredinah. Ob tem ne gre spregledati tudi dejstva, da je za nastalo stanje in drugačno obravnavanje prisotnosti slovenske narodne skupnosti prispevala tudi spremenjena klima na Koroškem. Politika dialoga med nekoč nasprotnima taboroma (Konsenzna skupina) je gotovo odigrala pomembno vlogo in pri tem imata predsednika ZSO Marjan Šturm in SKS Bernard Sadovnik velike zasluge.