Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Gabrovec in Ukmar na seji Izvršnega odbora SKGZ

05/06/2013
Trst, 03.06.2013 - Seja Izvršnega odbora SKGZ
Gospodarska kriza narekuje slovenski politiki in civilni družbi več strpnosti v medsebojnih odnosih in obenem več poguma. To je združevalna misel, ki je prišla do izraza na srečanju med Slovensko-kulturno gospodarsko zvezo in deželnima svetnikoma Igorjem Gabrovcem ter Stefanom Ukmarjem. Ni šlo za kakšno spoznavno ali kurtuazno soočenje in tudi ne za zgolj izmenjavo mnenj, temveč za še kar konkreten sestanek, ki je izpostavil sončne in predvsem senčne plati današnjega manjšinskega trenutka.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je pozdravil zmago leve sredine na deželnih volitvah, ki ustvarja med Slovenci velika, glede na krizno situacijo pa najbrž prevelika pričakovanja. Naklonjenost nove vlade FJK si moramo Slovenci pridobiti s konkretnimi predlogi in ne s splošnim seznamom pritožb, na odbor predsednice Debore Serracchiani se moramo obračati enotno ter ne vsak zase, kot se je redno dogajalo v preteklosti. Za to je potrebno novo strpnejše vzdušje med SKGZ, Svetom slovenskih organizacij in strankami, za to pa so nujno potrebne tudi pogumne izbire.
Pavšič je prepričan, da je stalno medsebojno »draženje in nagajanje« med komponentami eden od razlogov, zaradi katerega tudi med Slovenci pada zaupanje v politiko in politike. Po Gabrovčevem mnenju bomo naredili korak naprej že s tem, da ne bomo poniževali ali žalili sogovornikov, medtem ko je Ukmar kot prednostno nalogo izpostavil drugačne kriterije za delitev javnih prispevkov, saj sedanji zastareli sistem financiranja po njegovem ne nagrajuje kakovosti. Ključnega pomena je pri tem manjšinsko predstavništvo. Vsi soglašajo, da mora biti to predstavništvo »čim bolj demokratično in agilno«, kakšno naj v resnici bo, pa je druga zgodba. Pri tem je treba graditi in ne rušiti, meni predsednik SKGZ, Ukmar pa noče »jalovih akademskih« debat o tem, temveč ga bolj zanima, s čim se bo ukvarjalo to telo, in če bo reševalo konkretne probleme. Potrebno se mu vsekakor zdi, da je v tem predstavništvu zastopana tudi komunistična levica (o tem naj se dogovorijo SEL, SKP in SIK), čeprav nima več slovenskega predstavnika v deželnem svetu.
V novem deželnem parlamentu sedita dva Slovenca, tudi mnogi Slovenci pa niso šli na volišča. Pri tem ne moremo pavšalno govoriti o krčenju slovenskega volilnega telesa, ampak o manjšem številu Slovencev, ki podpirajo manjšini naklonjene stranke in slovenske kandidate. Očitno se moramo zamisliti tudi nad »ustreznostjo slovenske volilne ponudbe«, pri čemer si Gabrovec nadeja jasnejše ločitve med strankami in civilno družbo, ki jo poosebljata SSO in SKGZ. Splošne krizne razmere ožijo krog »odjemalcev« slovenske kulture ter jezika (padec prodaje slovenskih knjig, manj abonentov gledališča ter naročnikov slovenskih medijev), že ti podatki narekujejo nujnost nove klime med Slovenci, ki smo obsojeni na propad, če se bomo še bolj ločevali, je prepričan Ace Mermolja.
Pavšič upa, da bomo v manjšini sposobni oblikovati kolikor toliko enotno stališče o prihodnosti naše šole, zato računa na en sam zakonski predlog o teh vprašanjih. V slovenskih šolah je vse več učencev in dijakov, kar je nedvomno zelo spodbudno, šolska populacija pa raste na škodo slovenskega jezika. Zato mora biti skrb za slovenščino skupna za krovni organizaciji ter za slovensko politiko.
S.T.
(Primorski dnevnik, 5. junija 2013)