Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Gibanje neuvrščenih - od Jugoslavije do danes

18/02/2013
vabilo
Pravica samoodločbe narodov, neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti držav, boj proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, rasizmu, okupaciji, nevmešavanje v notranje zadeve držav in mirni soobstoj vseh narodov, zavračanje uporabe sile v mednarodnih odnosih, demokratizacija v mednarodnih odnosih, socioekonomski razvoj in prestrukturiranje mednarodnega ekonomskega sistema in enakopravno mednarodno sodelovanje. Le nekateri izmed ciljev, ki si jih je zadalo Gibanje neuvrščenih, ustanovljeno leta 1955, v katerega je včlanjeno več kot sto, predvsem nekoč koloniziranih držav, ki je prvič zasedalo leta 1961 v Beogradu in si je za deklarativne temelje zastavilo ambiciozne in hvalevredne ideje. Gibanje je dobilo ime med hladno vojno, saj se države članice niso želele izreči za pol, ki je bil pod vplivom Združenih držav Amerike, ali za pol pod vplivom Sovjetske zveze. Pomembno vlogo pri razvoju gibanja je odigrala Jugoslavija, njen predsednik Josip Broz Tito in drugi protagonisti blokovske delitve.

Kako se je Jugoslavija premikala v tem ravnovesju? Nesposobnost Neuvrščenih za ohranjanje miroljubnega sobivanja se je navsezadnje na žalost pokazala ravno ob razpadu Jugoslavije in posledičnih vojn na Balkanu. Do kakšne mere lahko upoštevamo določen preporod severno afriških držav, ki so sicer prešle iz državnega sistema, na čelu katerega so bile močne figure kot Gadafi, do danes pa si niso še izoblikovale in utrdile novega, kolikor toliko demokratičnega vodstva? V tej splošni svetovni negotovosti, tako finančni kot gospodarski, v še nedorečenem političnem ravnovesju med starimi in novimi velesilami, kakšno vlogo lahko odigrajo manjše države, predvsem iz arabskega in afriškega sveta, zato da naj bi se ne nadaljevala politična in gospodarska nadvlada maloštevilnih, kar nosi s sabo tudi marsikatero izkoriščevanje šibkejših držav? Ali je model sistema neuvrščenih držav iz prejšnjega stoletja lahko še aktualen in katere so tiste države oz. liderji, ki lahko kaj takega uresničijo? Velik hendikep Gibanja neuvrščenih je danes ravno pomanjkanje politične moči za dosego sprememb v duhu - na začetku omenjenih - temeljnih načel.

O tem in marsičem drugem, v njihovem značilnem slogu se bosta pogovarjali dve veliki imeni slovensko-italijanskega in slovensko-jugoslovanskega novinarstva, Dimitri Volčič in Jurij Gustinčič. Njuni novinarski karieri sta si zelo sorodni. Volčič, rojen v Ljubljani l. 1932, je svojo kariero začel na tržaškem radiu, najprej kot lokalni kronist, kasneje pa se je kot mednarodni poročevalec in stalni dopisnik ter vodja urada za vzhodno Evropo (Dunaj, Praga, Moskva, Bonn) stalno zaposlil v ustanovi RAI, pri kateri je v letih 1993-94 bil tudi glavni urednik informacije na prvem kanalu. Bival je na Kitajskem in v Združenih državah, na Poljskem (doba Solidarnosti), sodeloval je na mednarodnih konferencah, vrhunskih sestankih SZ ZDA, konferencah mednarodnega komunistišnega gibanja. Gustinčič pa, rojen v Trstu l. 1921, se je v 50. letih prejšnjega stoletja zaposlil kot novinar zunanjepolitične beograjske redakcije. Bil je dopisnik v Londonu, kasneje v New Yorku; poročal je tudi iz Grčije, Turčije, Cipra in Izraela. Leta 1968 je ravno tako kot Volčič iz Prage poročal o invaziji sovjetskih sil na Češkoslovaško. V osemdesetih letih se je iz Beograda preselil v Ljubljano in se zaposlil na RTV Ljubljana. Deloval je kot politični komentator in voditelj zunanjepolitičnih oddaj; še vedno piše komentarje za slovenski tednik Mladina.

Vabljeni torej vsi na dialog, prežet s številnimi anekdotami, v četrtek, ob 18.30 v Malo dvorano Kulturnega doma v Gorici.