Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Goriški lok: NŠK, SSG, GM? Usoda skupnih kulturnih ustanov

22/11/2012
Gorica, 21.11.2012 - Predsednice NŠK Martina Strain, GM Nataša Paulin, SSG Maja Lapornik
Sistema slovenskih manjšinskih ustanov se iz objektivnih razlogov ne da več upravljati po starih modelih, zato je gospodarska kriza v nekem smislu celo dobrodošla. Pod silo razmer bodo organizacije prisiljene upoštevati nove idejne vzgibe, uresničevati (vsaj srednjeročne) vizije in sprejemati pogumne odločitve, ki bi bile koristne tudi v mirnih časih. Če tega ne bo, bo sistem propadel. Tako bi lahko potegnili črto pod vsebinsko bogatim večerom klepetalnice Goriškega loka v Feiglovi knjižnici. Sinočnje gostje so bile tri ženske, predsednice upravnih odborov. Martina Strain (Narodna in študijska knjižnica), Nataša Paulin (Glasbena matica) in Maja Lapornik (Slovensko stalno gledališče) so se pogovarjale z Davidom Sanzinom, ob koncu pa je Paulinova v imenu vseh treh spodbudno izjavila, da »nekdo mora začeti, mi tri smo pripravljene na dialog in pozivamo vse ostale k skupnemu razmisleku«.
O reakcijah na krizo je Maja Lapornik dejala, da se SSG odziva z delom: »Polni smo elana in načrtov pri spopadanju s krizo. Koliko smo pri tem uspešni, je drugo vprašanje. Rekla bi, da ne preveč. Malodušje se nas loteva, a ga z delom premagujemo.« Gledališče je že doživelo hujše krize, po zadnji so spremenili statut. »Zaradi težav s prispevki se je model financiranja zlomil. Racionalizacija v gledališču bi bila pozitivna, stvar je notranje debate. Osebje pa je že na minimumu,« je dejala. Položaj SSG se je poslabšal tudi zaradi odločitve Dežele, da prekliče že sprejet prispevek. »Pravijo mi, da smo zelo strogi upravitelji, a smo postavljeni pred dejstvo, ki mu nismo botrovali.« Zaradi nastalega položaja bo SSG črtal pomembno produkcijo.
GM je deželna ustanova, ki hoče biti prisotna na celotnem obmejnem pasu, to pa stane in stroški so iz leta v leto višji, je povedala Nataša Paulin. Na Tržaškem bodo prisiljeni zapreti nekaj podružnic (trenutno jih je tam 13) in odsloviti učitelje. »Težave so nastale samo zaradi zapletov s prispevkom. Jemljemo posojila in plačujemo obresti: zaradi tuje krivde mečemo denar skozi okno,« je bila jasna. Upravni odbor bo iskal nove vire financiranja iz evropskih in italijanskih skladov.
Pri NŠK so trije uslužbenci Odseka za zgodovino v dopolnilni blagajni. »To doživljamo seveda zelo slabo, ukrep pa je bil nujen, ker je naša blagajna prazna,« je dejala Martina Strain. Notranja reorganizacija je prepotrebna, ena poglavitnih tem pa je informatizacija storitev. V prejšnjih letih se na tem sploh ni delalo. Računalniki so stari, nekaj pa bo treba narediti v zvezi z elektronskimi knjigami. Prostore tržaške knjižnice pa morajo posodobiti: »Pritegniti moramo mlade. Knjižnica mora biti privlačna.« Upravni odbor hoče ohraniti in ovrednotiti Odsek za zgodovino, ki so ga upravitelji v zadnjih 40 letih vodili vedno na enak način. Odsek pa ima izjemno bogastvo, ki bi ga hoteli razstavljati, po možnosti v Kulturnem domu v Trstu: »To bi bil prvi pozitiven korak.«
Temi sodelovanja in prepoznavnosti v italijanskih krogih sta spodbudili debato. SSG redno sodeluje z italijanskimi in slovenskimi gledališči, s koprodukcijami omejujeje stroške. Prihodnje poletje naj bi na gradu sv. Justa v Trstu zaživela poletna gledališka sezona, pri kateri bodo sodelovala vsa tržaška gledališča. Lapornikova pa je tudi spomnila, da je slovensko gledališče z nadnapisi odprto vsem.
Nataša Paulin je obžalovala, da s SCGV Emil Komel ni sodelovanja: »Lažje sodelujemo s šolami v Sloveniji. Večkrat smo predlagali skupne rešitve, vsakdo pa je ljubosumen na svojo ustanovo.« Sama zavrača tezo, da bi se morala GM odpovedati Gorici: »Skupaj bi morali premisliti slovensko glasbeno šolstvo v Italiji, ne na lokalni ravni.« Martina Strain je dejala, da NŠK sodeluje s Slorijem, potem ko so se stiki pred leti iz neznanih razlogov prekinili. Slori in Odsek za zgodovino bi lahko razvijala marsikaj skupnega, s knjižnico Dušana Černeta pa so odnosi zgolj diplomatski. »S težkim srcem priznavam, da je NŠK daleč premalo prepoznavna v italijanskih krogih. Tkali smo vezi z italijanskimi knjižnicami, omejena delovna sila pa je velika ovira. Želela sem potujočo knjižnico, ki bi vstopala v šole. Žal še vedno čakamo, da mladi pridejo k nam,« je povedala.
Na vprašanje, kako naj se manjšina izvije iz primeža krize (in iz primeža same sebe, dodajamo mi), je Lapornikova odgovorila »s pozitivno naravnanostjo in delom«. Paulinova predlaga spremembe in zavrača egoizem: »Ko ne poznaš končne postaje, moraš tvegati in ne vztrajati na okopih.« Strainova poziva k opuščanju stare miselnosti, »ker si moramo življenje in delo organizirati v novih okoliščinah«. Med razpravo je Livio Semolič omenil, da bi morale ustanove bolj poslušati uporabnike, sistem slovenskih organizacij pa je po njegovem mnenju predimenzioniran. Vesna Tomsič je dejala, da so razne ustanove upravljali po več desetletij starem modelu, zdaj pa se račun ne izide. Rudi Pavšič je opozoril, »da smo zasebna združenja in ne državni aparat. Zahtevamo, da se nič ne spremeni, reorganizacija pa bi bila nujna tudi v normalnih okoliščinah«. SKGZ predlaga, da bi logiko dveh polov zamenjala meritokracija, ker organizacije niso vse enakovredne. Bo iz te moke kaj kruha?
Aljoša Fonda
(Primorski dnevnik, 22. novembra 2012)