Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Goriško tajništvo SKGZ gostilo pokrajinski odbornici Maro Černic in Vesno Tomsič

26/02/2014
Gorica, 24.02.2014 - Vesna Tomsič in Mara Černic s člani pokrajinskega tajništva SKGZ
O dosedanjem delu, pa tudi o novih priložnostih in težavah na področju izvajanja manjšinskih pravic je tekla beseda v goriškem KB Centru, kjer je v ponedeljek goriško tajništvo SKGZ gostilo slovenski pokrajinski odbornici Maro Černic in Vesno Tomsič. »Pobuda za srečanje se je porodila iz želje, da bi nam upraviteljici podali obračun dela, ki ga je pokrajinska uprava doslej opravila za uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti, ter da bi nam orisali nove načrte, ki jih pokrajina namerava uresničevati v drugem delu mandata,« je povedal pokrajinski predsednik SKGZ Livio Semolič.
O pristojnostih pokrajine in njenem statutu, ki slovensko manjšino omenja že v prvem členu, je spregovorila podpredsednica in odbornica Černičeva. Povedala je, da ima pokrajina že od leta 2004 slovensko jezikovno službo, ki jo ob stalno zaposleni prevajalki Ani Magaina upravlja še uslužbenec začasno pogodbo (trenutno Martina Valentincic). »Vodja urada je funkcionarka Marjeta Kranner, ki je že pred ustanovitvijo okenca skrbela za dvojezično poslovanje pokrajine,« je povedala Černičeva in naštela vrsto projektov, ki jih je pokrajinska uprava v zadnjih mandatih izpeljala na področju vidne dvojezičnosti: spomnila je na dvojezične in trijezične smerokaze na pokrajinskih cestah, trijezične napise pred vsemi višjimi šolami, pa tudi na projekt spletnega časopisa Posoška kronika, ki izhaja v italijanščini, slovenščini in furlanščini. »Pokrajinska podjetja, kot je APT, imajo možnost, da tudi sama vlagajo prošnje za prispevke iz zaščitnih zakonov in s tem skrbijo za vidno dvojezičnost,« je pristavila Mara Černic, po kateri je ena izmed največjih »šibkosti manjšine« pomanjkanje slovenskih funkcionarjev v javnih upravah. Černičeva je tudi ocenila, da bi ukinitev pokrajin lahko imela pri izvajanju vidne dvojezičnosti negativne učnike. »Vzemimo enostaven primer trijezičnih tabel na višjih šolah. Ali bi dežela zanje poskrbela? Dvomim,« je ocenila Černičeva.
Vesna Tomsič je spregovorila o športnem resorju in resorju za evropske projekte, ki ju vodi. Na športnem področju je izpostavila svoje občutke ter odprtost športnih društev do slovenščine in Slovencev, omenila pa je tudi sodelovanje z ZSŠDI. Glede evropskih projektov je Tomsičeva napovedala, da bi rada organizirala nekaj informativnih srečanj za društva in krajevne uprave, na katerih bi predstavili možnosti pridobivanja sredstev iz evropskih skladov in novosti programskega obdobja 2014-2020. »Naša pokrajina je na področju evropskega načrtovanja izredno uspešna, saj je edina, ki se lahko ponaša s 44 financiranimi projekti. Da bi se še dodatno izboljšali in pripravili nove multidisciplinarne projekte, smo ustanovili tudi delovno skupino, v kateri bodo sodelovali predstavniki raznih uradov,« je povedala Tomsičeva in poudarila, da nudi novo programsko obdobje tudi lepe priložnosti za spodbujanje in širjenje vidne dvojezičnosti. »Pred časom sem spoznala podpredsednico istrske regije Viviano Benussi, ki mi je orisala evropski projekt Simple. V tem okviru je italijanska manjšina na Hrvaškem poskrbela za postavitev številnih dvojezičnih tabel, za jezikovne tečaje, ustanovitev prevajalske agencije in nakup petih računalniških programov za prevajanje, ki bi bili še kako koristni za naše občine, pokrajino in slovenske šole,« je povedala Tomsičeva, ki meni, da bi se goriška pokrajina z manjšinskimi in drugimi ustanovami lahko vključila v projekt Simple 2, zato bo Benussijevo povabila na srečanje.
Med razpravo je tekla beseda tudi o možnostih uporabe slovenščine v odnosu do javnih uprav in o uporabi slovenščine znotraj javnih uprav samih, na primer v občinskem, pokrajinskem in deželnem svetu. »Na tem področju še vedno opažamo neusklajenost oz. nedoslednost. Dobro bi bilo, če bi se dogovorili o enotnem načinu nastopanja,« je ocenil Semolič, po katerem je pokrajinsko tajništvo SKGZ v okviru udejanjanja zaščitnih norm predlagalo pokrajinskima upraviteljicama in predsedniku slovenske konzulte pri pokrajini Davidu Peterinu, naj se tudi pred slovenskimi višjimi šolami v Gorici po tržaškem zgledu izobesi slovenska zastava.
(Ale)
(Primorski dnevnik, 26. februarja 2014)