Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Igor Kocijančič novi predsednik Deželnega sveta SKGZ

25/11/2015
Tomaž Ban, David Peterin, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič in Luigia Negro

Novoizvoljeni deželni svet Slovenske kulturno-gospodarske zveze se je na prvi seji brez slepomišenja lotil nekaterih kočljivih tem našega manjšinskega vsakdana. Gospodarstvo, usoda naših domov, antifašizem in levica, ter slovenski jezik, so vprašanja, ki so izstopala po izvolitvi Igorja Kocijančiča za predsednika deželnega sveta in uvodnih besedah predsednika Rudija Pavšiča. Kocijančiča je predlagal tržaški pokrajinski predsednik Tomaž Ban. Izpostavil je dragoceno delo, ki ga je opravil kot deželni svetnik in obenem kot predsednik Bora. »Tak človek ne sme ostati ob robu dogajanj,« je poudaril Ban.


KB 1909, Stadion 1. Maj in »družbena lastnina«


»Zdravstveno stanje« gospodarstva v sklopu SKGZ, je načel Stefano Ukmar. O tem se veliko sušlja, ve pa žal zelo malo ali nič, je obžaloval. Pavšiča je vprašal, če je res, da je družba KB 1909 pred kratkim prevzela 5-odstotni lastninski delež nepremičninske družbe Dom. Pozdravil je predsednikove uvodne besede, da je Stadion 1. maj za SKGZ »prioriteta vseh prioritet«. Predsednik je poleg Stadiona omenil goriški Trgovski dom (stvari se premikajo v pravo smer), Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu (denar je, manjka pa vse ostalo) in muzej v Reziji. Problem zase je tržaški Kulturni dom, ki po Pavšičevem mnenju ne more biti le domena družbe Dom in tudi ne samo SSG, temveč bi moral imeti širšo razvojno perspektivo.
Pavšič je predlagal, da bi deželni svet eno svojih prihodnjih sej namenil vlogi gospodarsko-finančni stvarnosti v sklopu SKGZ. Pri tem je izpostavil vlogo Tržaške matice in sklada Trinko, ki posedujeta 30-odstotni lastninski delež KB 1909. »Prav je, da je naš deželni svet seznanjen z realnim stanjem, ni pa nujno, da je o tem obveščena vsa manjšina. Tudi zato, ker nas drugi ne obveščajo o svoji gospodarski in imovinski stvarnosti,« je pojasnil Pavšič. Gospodarstvo in nepremičninsko premoženje v sklopu SKGZ je odraz zgodovine in tistih, ki so zanju vse povojni čas skrbeli, je dodal. Formalno gledano je to zasebna last, »ker v Italiji, za razliko od drugih držav, ni prišlo do nacionalizacij.«


Antifašizem ne sme biti le polaganje vencev


Novi »kulturni minister« SKGZ Martin Lissiach je prepričan, da se pri nas antifašizem večkrat omejuje na polaganje vencev, ne moremo se imeti za levičarje samo zato, ker imamo za seboj NOB. SKGZ se mora zamisliti o svoji identiteti ob ugotovitvi, da levica v Sloveniji in Italiji močno izgublja svojo identiteto. Podobno je razmišljal Tomaž Ban. SKGZ se mora po njegovem opredeliti tudi npr. o pojavu novih nacionalizmov, begunski krizi in istospolnih zvezah v vidiku decembrskega referenduma v Sloveniji.
Po mnenju Livia Semoliča SKGZ in z njo tudi slovenska manjšina potrebujeta pozitivnih energij, ki jih v naši skupnosti ne manjka. Kritike na račun SKGZ so po njegovem dobrodošle, so pa škodljive, ko se izrodijo v brezplodne polemike. Vsi skupaj, začenši s SKGZ, moramo narediti več za prihodnost tega prostora in Slovencev, je dodal Semolič.


Jezik, kakovost življenja in Slovenci, ki jih ni


Matejka Grgič (v novem izvršnem svetu SKGZ bo odgovarjala za jezik in izobraževanje) je opozorila, da je vprašanje slovenščine predvsem strokovno vprašanje in ga je treba kot takšnega tudi resno obravnavati. To je bilo doslej še kar v ozadju, ker smo na jezik gledali predvsem s političnega in kulturnega zornega kota.
Jana Pečar je obžalovala, da se pri nas premalo govori o sociali in kakovosti življenja. Delamo se, da smo nekakšen otok, kar seveda ni res. S tem v zvezi je bil v Nabrežini govor o težavah slovenske psihopedagoške službe, medtem ko je Miha Samsa opozoril, da v tržaški zdravstveni službi ni več pediatra, ki bi obvladal slovenščino.
Benečan Renzo Mattelig je navedel, da v okolici Čedada in v furlanskih vaseh živi danes več Slovencev kot v Nadiških dolinah. Njihovi otroci obiskujejo špetrsko dvojezično šolo, manjšinske uradne ustanove pa tega ne dovolj upoštevajo oziroma sploh ne upoštevajo. Luigia Negro je seznanjena s tem pojavom, glede izvajanja zaščitnega zakona pa je slednji neposredno vezan na ozemlje oziroma na 32 občin iz odloka predsednika italijanske republike.


S.T.
(Primorski dnevnik, 25. novembra 2015)