Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Kako gledata na krizo Tržaške knjigarne krovni organizaciji

25/02/2014
Rudi Pavšič in Drago Štoka na Kavi s knjigo
Tržaški knjigarni kot znano grozi zaprtje, postopek likvidacije naj bi se formalno zaključil 31. marca. Knjigarna v Frančiškovi ulici od tistega dne ne bo več obratovala, njena openska podružnica pa bo spustila rolete že v prihodnjih dneh, na zadnji februarski dan.
Dosedanji večinski lastnik (Jadranska finančna družba) je v prejšnjih mesecih iskal možne alternative zaprtju te prave kulturne institucije tržaških Slovencev, v prvi vrsti dokapitalizacijo ali prodajo, ki pa se nista izšli. Zato je začel pogovore z obema krovnima organizacijama, Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in Svetom slovenskih organizacij. V javnosti so se pojavila ugibanja o novem podjetju, ki naj bi ga ustanovili obe tržaški založbi, Mladika in Založništvo tržaškega tiska (ZTT-EST). To naj bi zraslo na zdravih temeljih, saj bi dolgove »stare« Tržaške knjigarne obdržala Jadranska finančna družba.
Vodstvi obeh založb sta v zadnjih tednih opozorili javnost, da novo in še neustanovljeno podjetje nima zagotovljenih zagonskih sredstev (za najemnino, opremo itd) ter finančnega kritja za morebitne izgube. Njun proračun pa je premajhen, da bi to breme lahko prevzeli nase. Jasno sta povedali, da bi morali, glede na to, da Tržaška knjigarna ni samo trgovski objekt, temveč tudi pravi kulturni center v tržaškem mestnem središču, novo podjetje podpreti tudi krovni organizaciji. Njunima predsednikoma Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki smo zato postavili nekaj vprašanj.
Je vaša krovna organizacija pripravljena sodelovati pri projektu »nova Tržaška knjigarna«?
2) Kako si predstavljate to sodelovanje?
3) Tržaška knjigarna naj bi doslej ustvarjala okrog 50.000 evrov letne izgube: je vaša krovna organizacija pripravljena kriti to izgubo?
4) Na podlagi katerega finančnega načrta bi sploh delovala nova TK? Je po vašem mnenju tisto letno izgubo (50.000€) mogoče omejiti ali celo odpraviti?
5) Ali po vaši oceni obstaja še nekaj takega, kar smo nekoč imenovali družbeno gospodarstvo? Mislite, da bi razni skladi in nepremičninske družbe, ki delujejo znotraj manjšine, lahko financirali delovanje Tržaške knjigarne?
6) Odvetnik Jože Skerk je na zadnji Kavi s knjigo v Tržaški knjigarni obe krovni organizaciji javno označil kot »slovenska kasta« in jima očital, »da sta si dali nakazati 682.000 evrov«, s čimer naj bi prikrajšali prostovoljno delo na terenu. Ali lahko utemeljite, v katere sektorje/dejavnosti je vaša krovna organizacija vložila svoj del sredstev, to je 191.500€ iz Slovenije in 300.000€, ki jih je skupaj z drugo krovno organizacijo prejela od Dežele FJK? (pd)

<> ***Rudi Pavšič**, predsednik SKGZ*: **Trudimo se v dve smeri**
1) Skgz je skupaj s Sso dala pobudo za premostitev krize TK. Na predlog obeh krovnih je prišlo do srečanja z založbama (ZTT in Mladika), ki se pogovarjata o primerni rešitvi.
2) Najti je potrebno rešitev, tako da ne bo zaradi prenagljenih ali zgrešenih potez kriza zajela tudi založbi.
Mimo specifičnega vprašanja TK, že več časa zagovarjam idejo po večjem projektu, da bi v središču mesta nastal center, v katerem bi bilo prostora za vse naše osrednje kulturne, medijske in druge organizacije ter za gospodarsko-finančne sredine. Sposobni moramo biti velikega meta, ki bo našo skupnost drugačno, bolj učinkovito postavil v mestno tržaško stvarnost. Če obstaja volja pri vseh, potem so tudi zahtevne ovire (predvsem finančne narave), ki jih ta načrt prinaša, premagljive. V tem projektu vidim tudi aktivno sodelovanje Slovenije, kot je pred leti to storila na Koroškem (Pliberk), na Dunaju in v Monoštru na Madžarskem. Tudi Dežela FJK in Občina Trst bi lahko sodelovali pri realizaciji tega načrta. Danes so v mestu politični pogoji ugodni, tako da bi center lahko postal pomemben spodbujevalec večkulturnega dialoga in povezovanja med našo deželno stvarnostjo in samo Slovenijo.
3) Skgz se z ostalimi sogovorniki trudi v dve smeri. Prvič, da se izguba zmanjša, in drugič, da se tako v Sloveniji kot v Italiji najdejo dodatna sredstva, da se pomaga knjigarni, ki bo težko shajala le s prodajo knjig. Zavedati se moramo, da je to čas, ki ni ravno ugoden za knjigarne. Knjige se vse manj prodajajo in to je razlog, da so že zaprli številne knjigarne.
4) Izgubo se da izničiti pod pogojem, da bo TK deležna tudi javne podpore ali pa, da se poišče drugačno rešitev, ki bi presegla zdajšnje stanje.
5) Jadranska finančna družba je pred šestimi leti prevzela TK od zasebnikov, ki niso nameravali več nadaljevati s to dejavnostjo. V teh letih se je ustvaril precejšen primanjkljaj zaradi neplačevanja najemnine prostorov in padca prodaje, kar je pomembno bremenilo bilanco JFD. Ko bi finančna družba ne vstopila v lastništvo, bi knjigarno zaprli že pred šestimi leti.
6) Našo bilanco vsako leto sprejemamo na občnem zboru, katerega se udeležijo vse naše včlanjene organizacije in ustanove, ki jih ni malo. Uporabo prejetih sredstev nadzorujejo in odobrijo pristojni organi na Deželi FJK in v Republiki Sloveniji.



<> ***Drago Štoka,*** *predsednik SSO*: **Potrebna so tudi javna sredstva**
1) Svet slovenskih organizacij je skupaj s SKGZ pobudnik pri reševanju krize Tržaške knjigarne. Od samega začetka pa se nam je zdelo potrebno, da angažiramo neposredno obe založbi, ki imata dolgoletno izkušnjo na založniškem področju in sta v prvi osebi zainteresirani za obstoj knjigarne, saj je tesno povezana z njihovo dejavnostjo.
2) To vprašanje je treba postaviti subjektoma, ki se o reševanju knjigarne meritorno dogovarjata: založbi Mladika in ZTT-ju. Oba imata največ izkušenj na založniškem področju in morata presoditi, katera je najprimernejša oblika sodelovanja in najbolj učinkovit pristop k reševanju TK.
3) Tržaška knjigarna izvaja ob trgovski dejavnosti tudi pomembno kulturno in socialno vlogo v okviru slovenske narodne skupnosti v Italiji. Zato se SSO skupaj s SKGZ trudi pri iskanju javnih sredstev, ki bi knjigarni pomagala, da preživi to težko obdobje in nastavi izhodišča za bodoče učinkovito delovanje.
4) Finančni načrt je odvisen v glavnem od situacije na knjigotrškem področju, ki je v zadnjih letih postala zelo težka. Dovolj je, da pogledamo, koliko prestižnih tržaških knjigarn je bilo prisiljeno ukiniti svojo dejavnost. Ta trend je torej prisoten tako na deželnem kot državnem nivoju. In tudi v Sloveniji ni veliko bolje. Zato tudi ob zelo skrbnem upravljanju ostaja problem upada prodaje knjig temeljni dejavnik pri oblikovanju poslovnega uspeha Tržaške knjigarne.
5) Družbeno gospodarstvo je izraz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije, ko SSO ni bil deležen pozornosti na gospodarskem področju. Večkrat smo skušali načeti ta argument, a smo na to temo vedno naleteli na gluha ušesa. Kot krovna organizacija se zavedamo, da moramo skrbeti za vse dejavnike, ki pripomorejo k razvoju naše narodne skupnosti v Italiji. Paradoksalno pa je, da se nas pokliče samo takrat, ko so problemi že v akutni fazi, nismo pa soudeleženi pri rednem upravljanju teh gospodarskih dejavnikov. Zato vam na vaše vprašanje - če bi ti subjekti lahko financirali delovanje TK - preprosto ne morem odgovoriti.
6) Sredstva, ki jih prejemamo, so v skladu z veljavno zakonodajo in so obračunana in vključena v našo letno bilanco, ki jo naše članice odobrijo v skladu s statutom in z zakonskimi določili. Kot ostale organizacije, ki so deležne javnega financiranja, smo predmet nadzora pristojnih organov Dežele FJK in Republike Slovenije.