Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Kandidati Demokratske stranke so se srečali s predstavniki slovenske manjšine

08/02/2013
Jamlje (GO), 07.02.2013 - Kandidatke in kandidati Demokratske stranke (foto bumbaca)
Kandidatke in kandidati Demokratske stranke, ki imajo možnosti za izvolitev, so včeraj v spremstvu deželne tajnice Debore Serracchiani začeli petdnevno predvolilno »potovanje« po Furlaniji-Julijski krajini. Ne gre za običajne volilne shode, temveč za neke vrste avdicije oziroma soočenja z lokalnimi skupnostmi in interesnimi skupinami, ki sestavljajo pisano deželno stvarnost. »Potovanje« se je dopoldne začelo v nekdanjem fašističnem taborišču v Viscu, nato pa se je zastopstvo DS v Jamljah srečalo s predstavniki slovenske manjšine ter s slovenskimi javnimi upravitelji.
Tamara Blažina, Ettore Rosato, Gianna Malisani in Ivano Strizzolo (kandidati za zbornico) ter Isabella Del Monte in Carlo Pegorer (senat) so od sogovornikov slišali marsikaj že znanega in poznanega, nekaj je bilo tudi novih poudarkov in ne ravno spodbudnih novosti v zvezi s finančno krizo. »Jokanja«, kot smo ga žal navajeni, je bilo na srečo malo ali nič, saj samopomilovanje, »kako se nam slabo godi«, ne vodi nikamor. Vabilu DS (srečanje je uvedel tajnik doberdobske sekcije Fabio Vizintin) so se odzvale skoraj vse naše najpomembnejše ustanove in organizacije, prireditelji pobude in tudi nekateri diskutanti pa so pogrešali zastopnika Sveta slovenskih organizacij. Najbrž ni bilo nikogar v sozvočju s sklepom, da se SSO ne bo vključil v volilno kampanjo.
*Kdo nam pomaga in kdo hlini pomoč?*
Rudi Pavšič (SKGZ) je poudaril ločnico med tistimi, ki dejansko pomagajo Slovencem, in tistimi, ki hlinijo pomoč. DS sodi med dejavnike, ki si prizadevajo za reševanje problemov, v to družbo pa gotovo ne sodi aktualna deželna uprava. SKGZ zato računa na volilni preobrat tako na državni, kot na deželni ravni.
Dežela ni daleč samo od slovenske manjšine, temveč tudi od slovenskih programov RAI, je dejala načelnica oddelka Martina Repinc. Država je vsekakor na srečo z večjim finančnim skladom obnovila triletno konvencijo z RAI za Radio Trst A in slovensko TV.
Luisa Gergolet (Doberdob), Slavko Tomšič (Sovodnje) in Fulvia Premolin (Dolina) so pozdravili v imenu svojih občinskih uprav, medtem ko je Maja Lapornik (SSG) predstavila položaj v teatru. Na težave kmetijstva in na izzive, ki ga čakajo v prihodnosti, je opozoril Erik Masten (Kmečka zveza). Deželna uprava je menda končno pripravila t.i. projekte za upravljanje zaščitenih območij na osnovi evropski zakonodaje, od katerih bo v marsičem odvisna prihodnost primarnega sektorja, predvsem na Tržaškem.
*Primorski dnevnik v velikih težavah*
Jurij Kufersin, predsednik Zadruge Primorski dnevnik, se boji, da bo časopis kmalu finančno nelikviden (denarja v blagajni je še za en mesec, je dejal). Za zamude z izplačevanjem državnih prispevkov je kriva tudi preiskava o domnevnih nepravilnih povezavah med dnevnikom in Novim Matajurjem. Nepravilnosti ni bilo, pač pa je šlo za normalno sodelovanje med občiloma, je dejal Kufersin, ki noče, da bi bil PD - podobno kot Novi Matajur - primoran izhajati z belimi stranmi. Kufersin si ne predstavlja slovenske manjšine brez dnevnika. Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori) Milan Bufon je predstavil načrte ustanove in izpostavil dobro sodelovanje s sorodnimi inštituti v Furlaniji. Deželni tajnik SKGZ Livio Semolič je opozoril na Slovence v videmski pokrajini, ki so najmanj vidni in zaščiteni, soočajo pa se s specifičnimi problemi, posebno na šolskem področju. Martina Strain je povedala, da ima Narodna in študijska knjižnica veliko načrtov in zamisli za prihodnost, a kaj, ko jih zaradi pomanjkanja denarja ne more dosledno uresničiti. Ustanova si vsekakor v danih razmerah prizadeva, da je na najboljši način kos svojemu poslanstvu.
*Glasba, ekonomija in odnosi DS-SSk*
Ni skrivnost, da sta deželni svetnik Igor Gabrovec in podpredsednica goriške Pokrajine Mara Černic velika zagovornika obnovitve deželne volilne povezave med SSk in DS. Gabrovec je izpostavil svoje zelo dobro počutje v svetniški skupini demokratov, Černičeva pa je poudarila močne vezi med SSk in DS na goriški Pokrajini. Kot predsednica glasbenega centra Emil Komel je na kratko predstavila težave te ustanove, ki je bila s težkim srcem primorana zaprositi za dopolnilno blagajno za nekatere uslužbence.
Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik si je postavil vprašanje, kaj bo tudi za naš prostor pomenil bližnji vstop Hrvaške v Evropsko unijo. SDGZ si prizadeva, da bi jim pristojni priznali pravni položaj organizacije, ki lahko podpisuje delovne pogodbe.
Karlo Devetak upa, da bo v Italiji po volitvah res prišlo do omilitve davčnega pritiska, ki duši gospodarstvo. Po mnenju podpredsednika Pokrajine Trst Igor Dolenc si Slovenci ne smemo zatiskati oči pred gospodarsko krizo, ki vse bolj pesti tudi našo deželo ter posledično male slovenske podjetnike, da ne govorimo o delavcih in na splošno o zaposlenih ter o mladih.
S.T.
(Primorski dnevnik, 8. februarja 2013)