Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Klepetalnica Goriškega loka: pogovor s Tamaro Blažina

18/02/2013
Štandrež (GO), 15.02.2013 - Udeleženci srečanja
Vse manj je priložnosti, da o politiki resno razpravljamo. Do tega spoznanja so prišli udeleženci klepetalnice Goriškega loka, ki je v petek v priredbi SKGZ potekala v domu Andreja Budala v Štandrežu. Gostja večera, ki sta ga povezovala David Sanzin in Albert Voncina, je bila senatorka Tamara Blažina, ki je podala obračun opravljenega dela v parlamentu, osredotočila pa se je tudi na vprašanja moderatorjev in ostalih udeležencev. Novost so bila »vprašanja od zunaj«, ki sta jih moderatorja zbrala predhodno med znanci tako iz slovenskih kot iz italijanskih krogov.
Srečanje se je začelo s poudarkom na oddaljenosti med politiko in ljudmi, ki vse manj zaupajo politikom. Po mnenju senatorke je politika izgubila nekdanji ugled predvsem v zadnjih dvajsetih letih zaradi »berlusconizma«. »Z njim sta se spremenila tako kultura nasploh kot tudi način komuniciranja. Politika je izgubila stik z ljudmi in vrednotami,« je dejala Blažinova in priznala tudi napake levice: »Znotraj levice smo bili priča veliki konfliktualnosti. Če pomislimo na vse afere, ki so prišle na površje v zadnjem tednu, verjamem, da se je res težko približati politiki.« Obregnila se je tudi ob »antipolitiko« nekdanjega komika Beppeja Grilla: »Nezadovoljstvo državljanov se trenutno istoveti z njim, saj je Grillo izraz nezaupanja, ki ga Italijani imajo do strank. Drugod v Evropi se to nezadovoljstvo kaže v desničarskih in rasističnih skupinah.« Dodala je, da je Italija edinstven primer, ker se stranke istovetijo z eno samo osebo. O zmanjševanju stroškov politike, ki ga marsikdo čuti kot neobhodno potrebno, pa je povedala: »Stroški politike v Italiji so nedvomno previsoki. V zadnjem mandatu je bilo marsikaj storjeno, a vsekakor premalo. Plače parlamentarcev bi morali prilagoditi evropskim standardom, če le želimo biti enaki ostalim prebivalcem EU. Prizadevamo si tudi, da bi bili vsi stroški parlamentarcev dokumentirani. Zvišati pa bi bilo treba odškodnine županov. Ti so edini, ki imajo velike odgovornosti in so pravno izpostavljeni, njihove odškodnine pa so znatno nižje od dohodkov parlamentarcev in deželnih svetnikov.«
Blažinova je v Rimu med drugim zastopala interese slovenske manjšine: »Predstavljam manjšino, čeprav nimam legitimacije, da bi jo predstavljala. V Rimu skušam zastopati interese vseh in bi pri tem rada izpostavila pomen skupnega predstavništva. Žal v Rimu ni veliko posluha in sploh ni zanimanja za problematike slovenske manjšine.« V nadaljevanju je obrazložila, da je bilo delo v opoziciji otežkočeno, če pa bo Demokratska stranka na prihodnjih volitvah dosegla solidno večino tako v senatu kakor v poslanski zbornici, bodo Slovenci v Italiji nedvomno deležni večjega posluha: »V primeru izvolitve bom izredno zadovoljna, če nam bo uspelo spremeniti zaščitni zakon, zakon o šolstvu in doseči ratifikacijo konvencije za manjšinske jezike.« Kaj pa bi rekli o tem, da se mnogi verjetno ne bodo udeležili volitev? »Volilna udeležba naj bi bila nizka, kar ni le italijanski problem. Pomislimo na rekordno nizko udeležbo na volitvah za predsednika republike v Sloveniji, ki je država z relativno mlado demokracijo. Vzdržati se volitev pa ni dober znak protesta.« Kako torej vrniti politiki izgubljeni ugled? »Začeti bi bilo treba pri vsakem posamezniku. Parlamentarec v Rimu mora ohraniti stik s teritorijem in z ljudmi, ki so ga volili. Poleg tega nujno potreben je strog zakon o korupciji, zmanjšati moramo stroške politike in število parlamentarcev. Potrebne so reforme na področju konfliktov interesov in prenova javne uprave. Država potrebuje prevetritev tako v kulturnem kot v moralnem smislu,« je prepričana Blažinova. Ali jo bomo končno dočakali?
(Primorski dnevnik, 17. februarja 2013)