Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Livio Semolič o vpisih na slovenske šole na Goriškem

17/03/2014
Livio Semolič
»Po dokončnem obračunu števila vpisov na slovenske šole na Goriškem želim izraziti svoje mešane občutke, ki se vijejo med pozitivnim vtisom zaradi velikega zanimanja za naše vrtce ter osnovne in nižje srednje šole in pa zaskrbljujočim dejstvom, da v prvih razredih slovenskih višjih srednjih šol bomo po vsej verjetnosti ostali pod pragom petdesetih vpisov.« Tako se začenja komentar Livia Semoliča, predsednika SKGZ za Goriško, na naše poročanje o vpisih v slovenske šole za novo šolsko leto. Svojo analizo tako nadaljuje:
»Po eni strani se torej potrjuje privlačnost naše osnovno-nižješolske ponudbe, po drugi pa problematičnost preboja na višješolsko stopnjo. Pridružujem se vsem tistim, ki kažejo določeno zaskrbljenost nad takim stanjem in se resno sprašujejo, kako kljubovati tako visokemu osipu, ki dejansko pogojuje razvoj našega višješolskega sistema in ki se že kar nekaj let ponavlja. Prve analize kažejo, da tudi tokrat ni enostavno določiti jasne korelacije dejstev za tako stanje, saj se prepletajo raznoliki vzroki, ki botrujejo taki ali drugačni odločitvi staršev oz. učencev. Nesporno pa je dejstvo, da nihče od nas ne sme tega pasivno sprejemati, temveč moramo skupaj reagirati in se bolje opremiti, da se ta negativni trend spremeni.«
»Strinjam se s tajnikom Sindikata slovenske šole Joškom Prinčičem, da z usodo šol se ne morejo ukvarjati le šolniki. Pristavljam pa, da se morajo s tem ukvarjati predvsem pristojni šolski organi ob zunanji opori in podpori civilne družbe (zlasti obšolskih in pošolskih struktur). Razpravljamo o državni šoli s slovenskim učnim jezikom, ki ima svoje notranje odločujoče organe (zavodski sveti, profesorski zbori itd.), k temu lahko dodamo deželni šolski urad za slovenske šole, deželno šolsko komisijo, Sindikat za slovenske šole in dragoceno vlogo pedagoške svetovalke. Po moji oceni je to osnovno jedro, znotraj katerega se morejo izoblikovati konkretni predlogi, ki lahko imajo veliko oporo v znanstveno raziskovalnem delu Slorija in strateško podporo dveh krovnih organizacij ter širše družbe, nazadnje pa tudi konkretno pomoč pri udejanjanju dogovorjenih sklepov v političnem naprezanju slovenskih predstavnikov vse do parlamentarne ravni. Tu ne gre za izmikanje krovnih organizacij ali drugih sredin, saj smo kot SKGZ organizirali ničkoliko uradnih in neuradnih srečanj na šolsko temo. Naša pristojnost pa seveda ne sega v izbire posameznih šol. Tudi tokrat smo torej na razpolago za katero koli soočanje ali pomoč. Tega si srčno želimo, ker verjamemo v slovensko šolo kot ključen element našega obstoja in razvoja. Pomembno pa je, da pobuda pride iz šolskih sredin in s strani glavnih protagonistov našega šolstva.«
»Ne moremo vztrajati pri razmišljanju - opozarja Semolič -, da spremembe niso enostavne, v kolikor morajo sloneti na obstoječem učnem kadru. To pomeni ostati vpeti v začarani krog negativne spirale, iz katere se ne bomo izvlekli. Šolska avtonomija dopušča marsikaj, kot tudi šolska normativa, v kateri bi lahko našli marsikatero priložnost tudi za širjenje ponudbe izobraževalnih smeri, brez prekomerne togosti in z nekoliko večjo prožnostjo. Konkurenca je in bo vedno večja tako na italijanski kot tudi na slovenski strani. Opremimo se, da bomo lahko še bolj konkurenčni in kakovostni, saj vsaka šibkost ali pomanjkljivost lahko zmanjša našo privlačnost. V splošnem merilu in splošni zavesti manjšinska šola gotovo sama po sebi ne predpostavlja šibkosti in niti pomanjkljivosti, čisto nasprotno: predstavlja dodano vrednost in prednost, ki jo moramo z vsakdanjimi dokazi in dejanji potrjevati. Predznaki kot taki, žal ali na srečo, ne učinkujejo več. SKGZ si želi tvornega in neposrednega sistemskega soočanja na to temo. Še enkrat zato javno potrjujem našo pripravljenost in željo, da skupaj rešimo odprte probleme v korist naše šole.«
(Primorski dnevnik, 16. marca 2014)