Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Manjšine bistvene za rast skupnega slovenskega prostora

29/09/2014
Portorož, 26.09.2014 - Predstavniki krovnih organizacij  in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
Slovenska manjšinska koordinacija (Slomak) bo pripravila skupen dokument slovenskih narodnih skupnosti v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem. V dokumentu bodo izhodišča in potrebe Slovencev, ki živijo v sosednih državah (in specifično za vsako državo posebej), Slomak pa bo ga posredoval v oceno najprej Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Z njim bodo skupaj pripravili dogovorjen dokument, ki ga bodo nato analizirali in morebiti odobrili na prvi seji sveta za manjšine pri predsedstvu slovenske vlade, se pravi pri najvišjem telesu, zadolženem za manjšinsko problematiko. To naj bi postal neke vrste okvirni načrt glede zadolžitev slovenske vlade do svojih manjšin.
Skratka, na ta način se bodo lahko uresničile besede predsednika slovenske vlade Mira Cerarja, ko se je predstavil v Državnem zboru, in sicer da mora biti prioriteta vezana na nekatere identitetne problematike, kot so razvoj in utrjevanje jezika ter povezovanje manjšin z matično državo in torej spodbujanje in tkanje dobrososedskih odnosov, kot je to prišlo do izraza na delovnem sestanku med ministrom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazdom Žmavcem ter krovnimi organizacijami. Sestanek je bil včeraj popoldne v portoroški marini v okviru sejma Bonaca, kjer se je v organizaciji urada za Slovence v zamejstvu in po svetu odvijal projekt Slovenija brez meja. Na srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki krovnih organizacij iz sosednih držav (slovenski narodni skupnosti v Italiji sta zastopala predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič in deželni podpredsednik Sveta slovenskih organizacij Igor Švab), so sodelovali tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Jožef Petrovič, ministrica za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Violeta Bulc ter ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Prvemu srečanju je sledil dodaten sestanek, na katerem so sodelovale še kulturne, gospodarske in športne organizacije, ki so ministrom prikazale lastno delovanje. Domala vsi so vsekakor poudarili nujo po razvijanju in gojenju jezika, ki je poleg kulture tudi osnova za razvoj gospodarstva.
**Žmavc: Urad sestavljajo krovne organizacije**
Pomen manjšinskih skupnosti in njihovega organiziranja je minister Žmavc poudaril tudi ob robu dveh sestankov. Glede krovnih organizacij je ocenil, da so to osnovni nosilci slovenskih dejavnosti ter zadnji steber oz. zadnji branik v obrambi in varovanju identitete in slovenskega jezika ter ustvarjanju skupne kulturno-gospodarske regije. Razgovora sta bila operativna, je poudaril Žmavc, dogovorili pa so se o temah, ki bodo prioriteta v prihodnjih mesecih pri izdelavi enotne strategije na nekaterih skupnih točkah, ki jih bodo predstavili tudi svetu vlade, ki bo sklican na to temo. Pomen razgovorov je v tem, da Urad sestavljajo krovne organizacije, je dejal Žmavc. Urad skratka sestavlja 300 društev v zamejstvu in po svetu, to sinergijo in delovno energijo pa je potrebno izkoriščati.
**Denar za manjšino**
Ministra Žmavca, ki je ob zaključku mandata pred predčasnimi volitvami v Trstu posredoval vest, da je Ljubljana krepko zmanjšala finančna sredstva za slovensko narodno skupnost v Italiji, smo še vprašali, kaj se piše za prihodnost z novo vlado. Žmavc je spomnil, da smo v obdobju recesije, vendar »bomo glede na pomen, ki ga moramo dati v nadaljevanju tako do zamejcev kot do sinergije, ki je potrebna na področju gospodarstva, iskali dodatne in druge vire finančnih sredstev, ne samo proračunska sredstva, v uravnoteženju tega financiranja«. Dodaten denar bo mogoče iskati tudi v Evropi s kvalitetnimi projekti ter z ustvarjanjem nove ekonomske vrednosti v skupnem kulturno-gospodarskem prostoru. To bo dobra osnova tudi za našo gospodarsko perspektivo ter za večja in kvalitetnejša sredstva za zamejce v Italiji in drugod, je še povedal minister Žmavc.
**Vloga zamejskega gospodarstva**
Sicer so Žmavc in drugi ministri dopoldne sodelovali tudi na okrogli mizi o vlogi zamejskega gospodarstva, na kateri so o razvojnih perspektivah razpravljali predstavniki Slovenske deželne gospodarske zveze iz Trsta, Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, Razvojne agencije iz Monoštra ter EU Koraka s Hrvaške. S posveta, na katerem so prvič predstavili zemljevid Slovenije in sosednih regij brez meja, je izšlo, da je treba še ovrednotiti vlogo manjšin kot povezovalnega mostu na čezmejnih območjih. Poudarek je bil tudi na potrebi po kontinuiteti glede kadrov, ki so sledili dosedanjemu načrtovanju, in na nuji po koordinaciji gospodarskih subjektov manjšinskih organizacij. Direktor SDGZ iz Trsta Andrej Šik je ne nazadnje v tem okviru povabil ministra za gospodarski razvoj Petroviča na obisk v Trst, da se pobliže seznani z delovanjem SDGZ.
Aljoša Gašperlin
(Primorski dnevnik, 27. septembra 2014)