Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ministra Žmavc in Peršak v Doberdobu

22/07/2016
Ministra Žmavc in Peršak na kraju, ker bodo postavili spomenik

Zapolniti vrzel v slovenski kulturno-spomeniški krajini in ovrednotiti Doberdob s turističnega vidika: ta cilja so si zastavili pobudniki postavitve spomenika padlim slovenskim vojakom v prvi svetovni vojni na doberdobskem bojišču, ki so ga včeraj popoldne v Doberdobu predstavili visoki institucionalni delegaciji iz Slovenije.
Srečanja, ki je potekalo v občinskem parku, v katerem so se že začela dela za postavitev spomenika, sta se udeležila slovenska ministra za kulturo in za Slovence v zamejstvu in po svetu, Tone Peršak in Gorazd Žmavc, sekretar ministrstva za obrambo Samo Bevk, predstavnica ministrstva za zunanje zadeve Janja Klasinc, nekdanja člana DZ Jana Jenko in Vasja Klavora ter konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš.
»Nedopustno je, da na nekdanjem prizorišču Soške fronte ni spomenika, ki bi bil posvečen slovenskim vojakom,« je v imenu pobudnikov gradnje obrazložil Igor Komel in dodal, da »je nespremenljivo, da v Doberdobu - kamor redno prihajajo na ogled nekdanjega bojišča Madžari, Italijani, Avstrijci, Čehi in drugi narodi, ki so se pred 100 leti bojevali na Krasu -, ni mogoče položiti cvetja v spomin na slovenske vojake.« Zaradi vloge, ki jo je Doberdob odigral med vojno, in pomena, ki ga zaradi romana Prežiha Voranca in ponarodele skladbe Oj Doberdob ima v slovenski kulturi, je vas potrebno vključiti na zemljevid slovenskih spomeniških znamenj. »Mnogi v Sloveniji pravzaprav ne vedo, kje leži Doberdob,« je opozoril Komel. »Slovenska država podpira ta projekt,« je poudaril minister Žmavc in ocenil, da bo lokacija spomenika primerna tudi za protokolarne počastitve. Ko je bivši predsednik Danilo Türk, obiskal Doberdob je nastala zadrega, ker ni imel namreč kam položiti venca...
Ideja za ureditev obeležja se je porodila v okviru skupine navdušencev dediščine prve vojne. O zamisli za postavitev je tekla beseda na srečanju, ki je lani potekalo v Nabrežini. Pobudniki so idejo razvili v okviru projekta Bunker, nosilca katerega sta goriški Kulturni dom in doberdobska občina. Pokrovitelji projekta sta SKGZ in SSO ter Pokrajina Gorica; pri pripravah sodelujeta tudi ZSKD in ZSKP.
Slovenskim gostom je načrt spomenika predstavil arhitekt Jože Cej, ki je poudaril, da bo le-ta »deloval skromno, a z veliko sporočilno močjo.« Obeležje bo iz kraškega kamna. Iz Repenca ga bodo izdelali v kamnoseški delavnici v Opatjem selu. Spomenik bodo predvidoma odkrili septembra. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je dejal, naj postane spomenik kraj utrjevanja odnosov na bilateralni ravni. Otvoritvene slovesnosti bi se lahko celo udeležila predsednika obeh držav.
Kot razvidno iz objavljenega osnutka načrta, bo tri metre visok spomenik sestavljen iz kamnitega podstavka, valjastega stebra, na katerega bo priključena en meter široka in deset centimetrov debela plošča, stebrička in vrhnje kraške skale. Na plošči bodo vklesani stihi iz ponarodele skladbe Oj Doberdob . »Pod napisom bo vklesan slovenski narodni motiv, ki ponazarja veliko srce in nageljne, to je simbol pripadnosti teh vojakov svoji zemlji,« je obrazložil Cej. Ob koncu srečanja, katerega sta se udeležila tudi predsednik SSO Walter Bandelj in raziskovalec Vili Prinčič, je doberdobski župan Fabio Vizintin, omenil tudi projekte, ki jih na županstvu pripravljajo za ovrednotenje občinskega ozemlja.
Matej Caharija
(Primorski dnevnik, 21. julija 2016)