Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Ministrici za šolstvo Stefanii Giannini izčrpno prikazali stvarnost slovenske šole

09/02/2015
Trst, 06.02.2015 - Ministrica Stefania Giannini s slovenskimi šolniki in dijaki
Slovenske šole v Italiji pritegnejo ne samo pripadnike slovenske narodne skupnosti, ampak tudi ljudi drugačne narodnosti oz. jezika, njihova populacija narašča, za soočanje z izzivi in nudenje mladim poznavanja slovenskega jezika in kulture ter znanja za plodno vključevanje v družbo in svet dela pa potrebujejo tudi rešitev določenih kritičnosti, kot so vprašanje izobraževanja šolnikov, polno izvajanje zaščitne zakonodaje ter zagotovitev ustreznega sistema evalvacije in nadzora v okviru bodočega načrta o »dobri šoli«. To izhaja iz včerajšnjega popoldanskega srečanja italijanske ministrice za šolstvo Stefanie Giannini s predstavniki slovenskega šolstva v Italiji, ki je potekalo na Liceju Franceta Prešerna v Trstu.
Ministrica je licej Prešeren obiskala v okviru svojega »tržaškega dne«, ko se je udeležila tudi odprtja akademskega leta tržaške univerze in obiskala še italijanski pomorski zavod. Na srečanju na slovenskem liceju, ki sta ga priredila poslanka Tamara Blažina in Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino, je ministrica dobila izčrpno sliko o stvarnosti naše šole, o njeni zgodovini, prednostih in vabljivosti, a tudi o težavah in potrebah, zlasti v luči načrta italijanske vlade o t.i. »dobri šoli«, kar so v svojih poročilih poudarili tako poslanka Blažinova, ki je ministrico spremljala skupaj s senatorjem Francescom Russom, kot tudi predsednica Institucionalnega paritetnega odbora za vprašanja slovenske manjšine Ksenija Dobrila, načelnik Urada za slovenske šole Igor Giacomini in ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin.
Slovenske šole na Tržaškem in Goriškem ter dvojezično šolo v Špetru v videmski pokrajini obiskuje več kot 4300 učencev in dijakov, katerih število narašča, obenem jih ščitijo tako državna zakonodaja kot mednarodne pogodbe. Kljub temu je treba rešiti določena vprašanja: tu gre npr. za potrebo po izobraževanju in usposabljanju šolnikov v slovenskem jeziku ter posledično po posodobitvi konvencij in dogovorov med Italijo in Slovenijo na tem področju. Treba je tudi v celoti izvajati zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38/2001, kjer je šest členov, ki se nanašajo na šolstvo, njihovo izvajanje pa je samo delno oz. nično. Poleg tega se zakona ne sme tolmačiti v smislu zniževanja že dosežene ravni zaščite, zato je npr. kljub izpeljanemu razpisu za osebje Urada za slovenske šole treba ohraniti tudi dosedanje osebje, ki je bilo tja dodeljeno na podlagi zakona Belci-Škerk iz leta 1973, kar pa septembra lani ni bilo upoštevano. Prav tako je treba ustanoviti tudi slovenski urad pri Inštitutu za dokumentacijo, inovacijo in raziskovanje na področju vzgoje Indire, dalje še vedno čakamo na ustanovitev slovenske sekcije pri tržaškem konservatoriju ter na priznanje Sindikata slovenske šole. V okviru načrta o »dobri šoli« je npr. potrebno doseči konvencije s slovenskimi glasbenimi šolami za okrepitev glasbenega pouka, naše šole pa morajo razpolagati tudi s primernim sistemom evalvacije ter z usposobljenimi nadzorniki, predvsem pa slovensko šolstvo v Italiji potrebuje večjo avtonomijo, je bilo med drugim rečeno.
Včerajšnje srečanje, ki se ga je poleg ravnateljev in šolnikov udeležilo tudi več vidnih predstavnikov Slovencev v Italiji, pa so zaokrožili dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu s predstavitvijo dejavnosti in ponudbe posameznih šol ter glasbenimi točkami.
**Ivan Žerjal**
(Primorski dnevnik, 7. februarja 2015)