Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Letni občni zbor SKGZ

07/05/2013
Trst, 06.05.2013 - Delegati na letnem Občnem zboru SKGZ
Slovenska narodna skupnost v Italiji ima vse možnosti, da nadgradi in izboljša svoj položaj na institucionalni in upravni ravni. Levosredinska zmaga na Deželi FJK, manjše težave na finančnem področju in perspektivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo predstavljajo osnovo, da se omenjena nadgradnja lahko uresniči.
Potrebno pa je, da se znotraj manjšine ustvarijo pogoji za sistemsko sodelovanje, predvsem na relaciji obeh krovnih organizacij. Brez take perspektive se bodo skupni projekti težko uresničili in to bi pomenilo zapravljanje priložnosti, ki se nam ponujajo. O tem so prepričani udeleženci letnega Občnega zbora SKGZ, ki se je odvijal v ponedeljek popoldne na sedežu krovne organizacije v Trstu.
Skupščino, ki ni bila volilnega značaja, je uvedel deželni predsednik Rudi Pavšič, ki se je zavzel za tako sodelovanje znotraj naše skupnosti, ki bo izpostavilo prioritetne izbire v interesu celotne naše skupnosti. Kot je Skupno zastopstvo pripravilo skupni dokument za manjšinsko vladno omizje, bi bilo treba enako narediti v okviru sodelovanja z novo deželno upravo in z Republiko Slovenijo.
Številni diskutanti v razpravi so si bili edini, da je ključ za uresničitev takega načrta boljše in sistemsko sodelovanje obeh krovnih, ki mora preseči zdajšnji dialog med obema predsednikoma, se razširiti na deželna vodstva in tudi na organizacije ter ustanove članice obeh krovnih.
Ustvariti je treba mrežo, ki bo upoštevala potrebe in vizije vseh in ki bo utrdila vlogo naše organiziranosti v času, ki nam ni nasproten. Skrb, ki ne sme biti omejena le na iskanje finančnih resurzov, mora biti osredotočena tudi v večje aktivnosti pri uresničevanju zaščitnih norm ter pri ustvarjanju pogojev za čim boljšo klimo v obmejnem prostoru, za intenzivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo ter na kvalitetnejši skok v odnosih med slovensko in italijansko manjšino.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izpostavil pozitivno klimo sodelovanja, ki se je ustvarilo med našo manjšino in ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel ter z državnim sekretarjem Borisom Jesihom. Prav tako je prepričan, da bi bilo potrebno tudi s Slovenijo bolje doreči nekatera skupna vprašanja, ki presegajo finančne dinamike in koristno posredovanje RS do rimskih oblasti. Potrebujemo tudi skupno vizijo, ki naj bo naravnana na sodobno obravnavanje pojma skupnega kulturnega prostora.

<> Na Občnem zboru SKGZ so bili mnenja, da bi bilo primerno v letu, ki je s finančnega vidika manj boleče kot prejšnje, poiskati primernejše oblike pri določanju kriterijev financiranja. Več kot dvajset let utečen sistem kaže svoje šibkosti in primerno bi bilo, da bi se ga krovni organizaciji v sodelovanju s pomembnejšimi ustanovami in organizacijami, tudi ob strokovni pomoči Slorija, lotili resno in konkretno. Ohraniti zdajšnji sistem v bistvu pomeni onemogočiti naši organizirani manjšinski skupnosti, da se razvija in raste v času in prostoru, ki sta se spremenila in ki tudi od vodilnih v manjšini zahteva, da to primerno razumejo in posledično ukrepajo.
Razprava na Občnem zboru se je dotaknila še drugih pomembnih tematik. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da se je v Rimu ugodno rešilo formalno preverjanje s strani Agcom glede financiranja Primorskega dnevnika in Novega Matajurja. Pričakovati je, da bodo do sedaj zamrznjena sredstva čimprej sporoščena, obenem pa bo treba resno pristopiti k vprašanju nadaljnjega financiranja naših medijev v okviru zakonske založniške dejavnosti.
SKGZ izraža zaskrbljenost, ker je zdajšnja gospodarska kriza sprožila postopke zapiranja oziroma zmanjšanja dejavnosti nekaterih podjetij iz Slovenije, ki zapuščajo naš prostor in s tem v precejšnji meri obubožajo gospodarsko-bančno prisotnost in spravljajo v nevarnost številna delovna mesta. Prav tako bodo zaradi krize bistveno zmanjšane številne sponzorizacije, ki prihajajo iz gospodarskih, finančnih in bančnih sredin, kar bo otežilo dejavnost organizacij in društev.
Posebno poglavje pa predstavlja predlog, ki ga je SKGZ iznesla pred meseci in ki zadeva splošne volitve v manjšini. Znotraj naše narodne skupnosti bo potrebno preveriti, ali obstajajo pogoji za tak pristop, ki bi določil zastopstvo naše manjšine. O tem bi bilo potrebno začeti razpravo znotraj Skupnega zastopstva ter z vsemi, ki so doslej podprli tak način sestavljanja manjšinskega predstavništva.
SKGZ je prepričana, da je treba odslej drugače in celoviteje obnoviti sodelovanje med deželno upravo in Republiko Slovenijo. Čas je, da se čimprej obnovijo delovna omizja in med njimi tudi manjšinsko, ki je precej prispevalo k izboljšanju odnosov in skupnemu načrtovanju evropskih projektov med slovensko in italijansko manjšino.
Na Občnem zboru krovne organizacije so delegati članic odobrili obračun za leto 2012 in sprejeli proračun za tekoče leto.


<> Slovenska narodna skupnost v Italiji ima vse možnosti, da nadgradi in izboljša svoj položaj na institucionalni in upravni ravni. Levosredinska zmaga na Deželi FJK, manjše težave na finančnem področju in perspektivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo predstavljajo osnovo, da se omenjena nadgradnja lahko uresniči.
Potrebno pa je, da se znotraj manjšine ustvarijo pogoji za sistemsko sodelovanje, predvsem na relaciji obeh krovnih organizacij. Brez take perspektive se bodo skupni projekti težko uresničili in to bi pomenilo zapravljanje priložnosti, ki se nam ponujajo. O tem so prepričani udeleženci letnega Občnega zbora SKGZ, ki se je odvijal v ponedeljek popoldne na sedežu krovne organizacije v Trstu.
Skupščino, ki ni bila volilnega značaja, je uvedel deželni predsednik Rudi Pavšič, ki se je zavzel za tako sodelovanje znotraj naše skupnosti, ki bo izpostavilo prioritetne izbire v interesu celotne naše skupnosti. Kot je Skupno zastopstvo pripravilo skupni dokument za manjšinsko vladno omizje, bi bilo treba enako narediti v okviru sodelovanja z novo deželno upravo in z Republiko Slovenijo.
Številni diskutanti v razpravi so si bili edini, da je ključ za uresničitev takega načrta boljše in sistemsko sodelovanje obeh krovnih, ki mora preseči zdajšnji dialog med obema predsednikoma, se razširiti na deželna vodstva in tudi na organizacije ter ustanove članice obeh krovnih.
Ustvariti je treba mrežo, ki bo upoštevala potrebe in vizije vseh in ki bo utrdila vlogo naše organiziranosti v času, ki nam ni nasproten. Skrb, ki ne sme biti omejena le na iskanje finančnih resurzov, mora biti osredotočena tudi v večje aktivnosti pri uresničevanju zaščitnih norm ter pri ustvarjanju pogojev za čim boljšo klimo v obmejnem prostoru, za intenzivnejše sodelovanje med Deželo FJK in Slovenijo ter na kvalitetnejši skok v odnosih med slovensko in italijansko manjšino.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izpostavil pozitivno klimo sodelovanja, ki se je ustvarilo med našo manjšino in ministrico za Slovence po svetu in v zamejstvu Tino Komel ter z državnim sekretarjem Borisom Jesihom. Prav tako je prepričan, da bi bilo potrebno tudi s Slovenijo bolje doreči nekatera skupna vprašanja, ki presegajo finančne dinamike in koristno posredovanje RS do rimskih oblasti. Potrebujemo tudi skupno vizijo, ki naj bo naravnana na sodobno obravnavanje pojma skupnega kulturnega prostora.

<> Na Občnem zboru SKGZ so bili mnenja, da bi bilo primerno v letu, ki je s finančnega vidika manj boleče kot prejšnje, poiskati primernejše oblike pri določanju kriterijev financiranja. Več kot dvajset let utečen sistem kaže svoje šibkosti in primerno bi bilo, da bi se ga krovni organizaciji v sodelovanju s pomembnejšimi ustanovami in organizacijami, tudi ob strokovni pomoči Slorija, lotili resno in konkretno. Ohraniti zdajšnji sistem v bistvu pomeni onemogočiti naši organizirani manjšinski skupnosti, da se razvija in raste v času in prostoru, ki sta se spremenila in ki tudi od vodilnih v manjšini zahteva, da to primerno razumejo in posledično ukrepajo.
Razprava na Občnem zboru se je dotaknila še drugih pomembnih tematik. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da se je v Rimu ugodno rešilo formalno preverjanje s strani Agcom glede financiranja Primorskega dnevnika in Novega Matajurja. Pričakovati je, da bodo do sedaj zamrznjena sredstva čimprej sporoščena, obenem pa bo treba resno pristopiti k vprašanju nadaljnjega financiranja naših medijev v okviru zakonske založniške dejavnosti.
SKGZ izraža zaskrbljenost, ker je zdajšnja gospodarska kriza sprožila postopke zapiranja oziroma zmanjšanja dejavnosti nekaterih podjetij iz Slovenije, ki zapuščajo naš prostor in s tem v precejšnji meri obubožajo gospodarsko-bančno prisotnost in spravljajo v nevarnost številna delovna mesta. Prav tako bodo zaradi krize bistveno zmanjšane številne sponzorizacije, ki prihajajo iz gospodarskih, finančnih in bančnih sredin, kar bo otežilo dejavnost organizacij in društev.
Posebno poglavje pa predstavlja predlog, ki ga je SKGZ iznesla pred meseci in ki zadeva splošne volitve v manjšini. Znotraj naše narodne skupnosti bo potrebno preveriti, ali obstajajo pogoji za tak pristop, ki bi določil zastopstvo naše manjšine. O tem bi bilo potrebno začeti razpravo znotraj Skupnega zastopstva ter z vsemi, ki so doslej podprli tak način sestavljanja manjšinskega predstavništva.
SKGZ je prepričana, da je treba odslej drugače in celoviteje obnoviti sodelovanje med deželno upravo in Republiko Slovenijo. Čas je, da se čimprej obnovijo delovna omizja in med njimi tudi manjšinsko, ki je precej prispevalo k izboljšanju odnosov in skupnemu načrtovanju evropskih projektov med slovensko in italijansko manjšino.
Na Občnem zboru krovne organizacije so delegati članic odobrili obračun za leto 2012 in sprejeli proračun za tekoče leto.