Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Na liceju Prešeren delavnica v okviru projekta Lex

27/01/2014
Delavnica projekta Lex: dijaki in Andrea Bartole (foto Damj@n)
Čezmejni projekt Lex, posvečen analizi, izvajanju in razvoju zaščite narodnih skupnosti v Sloveniji in Italiji, prehaja v svojo zadnjo fazo, saj se iztekajo delavnice za dijake slovenskih višjih srednjih šol v Italiji in italijanskih srednjih šol v Sloveniji, na katerih višješolci prejemajo informacije o zgodovini tukajšnjih narodnih skupnosti ter o razvoju pravnih določil in zakonov, ki ščitijo Slovence v Italiji in Italijane v Sloveniji. Na Liceju Franceta Prešerna je tako včeraj dopoldne potekala ena zadnjih delavnic (dve bosta potekali še prihodnji teden v Gorici), ki so se je udeležili dijaki 5.A razreda naravoslovno-multimedijske smeri, 4.B razreda znanstvene smeri in 3. klasičnega liceja klasične smeri, ki so se seznanili z zakoni in pravnimi določili, ki ščitijo slovensko narodno skupnost v Italiji in italijansko narodno skupnost v Sloveniji, spoznali pa so tudi trenutni položaj in delovanje ter najpomembnejše organizacije obeh skupnosti.
O tem jim je govoril predvsem pravnik Andrea Bartole, sicer pripadnik italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, ki je v okviru delavnic zadolžen za prikaz pravnega dela, medtem ko je za zgodovinski prikaz na eni od prejšnjih delavnic že poskrbel zgodovinar Štefan Čok, pripadnik slovenske narodne skupnosti v Italiji. Bartole je pri prikazu zaščite obeh narodnih skupnosti najprej opozoril na nekatere temeljne dokumente, iz katerih izhajajo njune pravice: gre predvsem za splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948, v kateri je govor o enakopravnosti ne glede na spol, raso, jezik in vero in na katero se navezujeta tudi statut Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je nastalo s pariško mirovno pogodbo leta 1947, ter posebni statut Londonskega memoranduma iz leta 1954, s katerim sta si STO razdelili Italija in Jugoslavija in kjer je govor o pravicah obeh manjšin, saj obsega seznam šolskih ustanov, govori o svobodni uporabi jezika, toponomastiki in vidni dvojezičnosti. Predavatelj je omenil tudi Osimski sporazum iz leta 1975 med Italijo in takratno Jugoslavijo, s katerim se je vsaka stran obvezala, da ohrani notranje ukrepe za varstvo manjšin na isti ravni, kot jo določa posebni statut Londonskega memoranduma, prav tako je omenil tudi evropske dokumente, kot sta npr. Evropska listina o regionalnih in manjšinskih jezikih iz leta 1992 in Okvirna konvencija za varstvo narodnih manjšin iz leta 1995.
V nadaljevanju se je predavatelj osredotočil na pravno zaščito slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in pri tem izpostavil tudi razlike. Medtem ko v Italiji imamo, poleg italijanske ustave (in z njo povezanih razsodb ustavnega sodišča), zakona in statuta o ustanovitvi Furlanije Julijske krajine, šolskih zakonov iz leta 1961 in 1973 še okvirni zakon o zaščiti zgodovinskih manjšin št. 482/1999, zakon o zaščiti Slovencev v Italiji št. 38/2001 in deželni zakon za Slovence št. 26/2007, Italijani v Sloveniji nimajo posebnega zaščitnega zakona, saj so njihove pravice precej podrobno določene v slovenski ustavi ter v približno devetdesetih zakonih, pa tudi v statutih obalnih občin Koper, Izola in Piran.
Seveda je v obeh državah med zapisanim in njegovim izvajanjem lahko tudi velika razlika, prav tako se večkrat zgodi, da imajo pripadniki manjšin sicer priznane določene pravice, ki pa se jih ne poslužujejo, je bilo slišati v okviru delavnice, v začetku katere je udeležence pozdravil Martin Lissiach kot predstavnik vodilnega partnerja projekta, se pravi Slovenske kulturno-gospodarske zveze, udeležil pa se je je tudi direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta (Slori je eden od partnerjev projekta) Devan Jagodic.
Z delavnicami, na katerih so po besedah voditeljev dijaki pokazali zanimanje, se zaključuje raziskovalna faza projekta, saj se bodo zdaj posvetili analizi izsledkov, v septembru pa bi moral v Trstu steči tudi posvet. (iž)
(Primorski dnevnik, 25. januarja 2014)