Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Nestrateški izbiri slovenskih bank

01/04/2014
Podružnica NLB na Opčinah
Slovenska kulturno-gospodarska zveza z veliko zaskrbljenostjo ocenjuje zaprtje podružnice NLB na Opčinah in umik iz središča mesta Gorica Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Medtem ko se na vse načine trudimo, da bi še bolj utrdili našo prisotnost predvsem v mestnih središčih, se slovenski bančni zavodi umikajo iz urbanih sredin oz. zapirajo podružnice.
Skrb je toliko večja, ker se bodo te praznine v vse bolj globaliziranem prostoru polnile z novimi bančnimi subjekti, ki bodo manj vezane na našo narodno skupnost in na njen vsestranski razvoj.
Kljub številnim pozivom, ki so prišli iz našega prostora, tako na vodstvo ljubljanske NLB kot na samo Vlado RS, ni kakih posebnih izgledov, da bi odločilni faktorji upoštevali široko podporo, ki jo je v tem času dobila openska podružnica NLB. Zanjo se je zavzela sama predsednica vlade Dežele Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani.
Spomniti velja, da je leta 2000 vodstvo NLB preselilo banko iz Milana v Trst, ker je želelo poudariti njeno vsestransko vlogo in poslanstvo, ki ni bilo le finančno-gospodarske narave, ampak naj bi zapolnilo vrzel, ki je nastala po zaprtju Tržaške kreditne banke. Zato je SKGZ z začudenjem sprejela odločitev, da se podružnico iz mestnega središča preseli na Opčine, še večja pa je osuplost ob zdajšnji napovedi njenega zaprtja, zlasti zato, ker je bila stvaren dokaz prizadevanj za sodelovanje v slovenskem gospodarskem prostoru, za kar se vedno zavzema Ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Vodstvo NLB je omenjeno podružnico opredelilo kot nestrateško naložbo, Italijo in z njo slovensko narodno skupnost pa kot nestrateški trg. Če bi obstajala politična volja, bi bila lahko podružnica vključena v strateški del banke v smeri bančnega predstavništva v Italiji oz. v zahodnem območju Evrope.
V teh dneh prejemajo člani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje od Upravnega sveta obvestilo, da se z 19. majem »začenja novo obdobje«, saj bodo združili delovne moči dveh poslovalnic v večjo podružnico, ki bo delovala v Štandrežu. Vodstvo banke se je torej odločilo za periferično izbiro in bo zaprlo podružnico na osrednji goriški ulici v bližini sedežev pomembnih slovenskih ustanov in samega Trgovskega doma. Umik edine slovenske banke iz goriškega središča nedvomno kaže na nazadovanje naše prisotnosti v Gorici. Tudi zaradi tega taka odločitev zaskrblja Skgz.
Če so tej izbiri botrovali ekonomski vzroki, ne bi bilo mogoče premisliti celovit poslovno-strateški načrt banke s ciljem, da se kvečjemu poveča in utrdi njeno navzočnost v mestnem središču, kjer je tudi slovenska prisotnost največja?