Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Nova generalna konzulka v Trstu Ingrid Sergaš na obisku pri SKGZ

22/01/2014
Trst, 21.01.2014 - Ingrid Sergaš, nova generalna konzulka RS na obisku pri SKGZ
Potreba po nadgradnji odnosov oziroma sodelovanju med slovensko narodno skupnostjo in Republiko Slovenijo ter sploh čezmejnega sodelovanja je prišla do izraza na prvem uradnem srečanju z novo generalko konzulko RS v Trstu Ingrid Sergaš, ki je bila včeraj popoldne gostja Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Med prioritetami je seveda odnos do slovenske manjšine, a pomembna je tudi gospodarska diplomacija oz. gospodarske vezi z italijansko državo, je dejala generalna konzulka in dodala, da mora biti pomembna pozornost namenjena spodbujanju kulturnih dejavnosti, saj pomeni kultura konkretno izražanje nekega prostora, brez kulture in negovanja jezika pa manjšina ne more preživeti.
Zaradi tega je temeljno sodelovanje s slovensko narodno skupnostjo. »Sama lahko nekaj storim, skupaj lahko storimo mnogo več,» je poudarila Ingrid Sergaš, potem ko je predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič predstavil ekipo sodelavcev in podrobnejše analiziral različne pomembne teme, ki jih je potrebno gojiti in razvijati. Med iznesenimi poudarki je bil pomen manjšinskih medijev, še predvsem pa so omenili Primorski dnevnik, ki je danes v hudih težavah. Srečanja z generalno konzulko Sergaševo, ki je bila v spremstvu konzulke Eliške Kersnič Žmavc, so se udeležili še pokrajinski predsednik SKGZ za Tržaško Marino Marsič, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Igor Tuta in Luigia Negro, ki vodi SKGZ na Videmskem, ter Boris Mihalič, Martin Lissiach in Dorica Kresevič v imenu SKGZ.
Pavšič je izšel iz ugotovitve, da se uveljavlja dobra klima v tem prostoru in je treba na tej podlagi tudi razumeti vlogo slovenske narodne skupnosti. Za nami so zahtevni časi etnične kontrapozicije, pred nami pa je perspektiva splošnega sodelovanja, ki ga je potrebno pravilno nastaviti, je dejal Pavšič: zdaj je čas načrtov, ne obrambe, manjšina pa mora biti propozitivna in nadgraditi, kar je bilo storjenega doslej. Pomembno vlogo ima pri tem Slovenija, s katero je potrebno izluščiti nekaj prioritet skupnega sodelovanja. Med temi je gotovo vprašanje razvoja slovenskega jezika. Veča se krog ljudi, ki pozna in se ukvarja s slovenskim jezikom, a na nek način se tudi niža raven znanja slovenščine in je zaradi tega nujno poiskati mehanizme, da se ob kvantiteti ohrani oz. celo izboljša tudi kakovost. Dalje je treba posebno pozornost posvetiti slovenski prisotnosti v Trstu, kjer živi mnogo Slovencev. Opozarjati je treba na slovensko kulturo in jezik in se pri tem naslanjati na model prireditve Slofest. Dalje je Pavšič omenil pomembne dosežke v zvezi z Narodnim domom in Trgovskim domom, posebno pozornost pa je namenil Benečiji in še posebej Reziji, kjer nastaja posebno središče in je treba spodbujati njegov nastanek. Istočasno je potrebno biti sposobni odigrati vlogo povezovalca med RS in Deželo FJK, je še poudaril Pavšič in se zavzel za nadaljevanje pozitivnega trenda srečanja treh predsednikov. Po mnenju SKGZ bi lahko prišlo do tretjega srečanja, tokrat v Sloveniji in v prostoru, kjer živi italijanska manjšina.
Generalna konzulka Sergaševa je odgovorila, kot rečeno, da namerava poglabljati odnose in razvijati sodelovanje. Sicer je v preteklosti že spremljala odnose med Italijo in Slovenijo in je bila seznanjena z manjšinsko problematiko. Zdaj bo lahko pobliže in neposredno sodelovala z organizacijami in posamezniki manjšinske skupnosti, v kratkem pa namerava vzpostaviti dobre odnose tudi z vsemi italijanskimi institucijami. Sergašina namera je, da pozorno prisluhne manjšinskim potrebam in da se skupaj zastavijo programi sodelovanja za reševanje še odprtih vprašanj. To pa niso samo problemska vprašanja, a gre za aktivno delovanje in realizacijo tistih pobud, ki pomenijo utrjevanje manjšine, njeno razpoznavnost in njen razvoj skupaj z razvojem celega prostora. Problematik je veliko, je še povedala generalna konzulka, ki jih namerava v nadaljevanju vsako posebej poglobiti. Zaznati je namreč energijo, dinamiko in sodelovanje, ki ga je potrebno še razvijati , je še ocenila Sergaševa in dodala, da je treba to atmosfero ohranjati, ker je predpogoj za dobro sodelovanje.
A.G.
(Primorski dnevnik, 22. januarja 2014)