Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

O domovih in Stadionu 1. maj

25/03/2014
Rudi Pavšič
Vprašanje naših sedežev, kulturnih in športnih objektov je v javnih razpravah in ocenah večkrat postavljeno na stranski tir, čeprav predstavlja enega izmed nosilnih stebrov našega sistema organiziranosti. Tokrat se bom zaustavil pri vprašanju prisotnosti v središču Trsta, ki mora postati eno od prioritetnih razmišljanj nas vseh, medtem ko ta problematika ni tako občutena na Goriškem in v Benečiji. Najbolj izpostavljeni in neprimerno strukturirani smo prav v mestu Trst, ki je največje središče naše narodne skupnosti in eno od pomembnejših središč v prostoru Alpe-Jadran.
Če ta vprašanja ocenjujemo z družbeno-političnega vidika, lahko ugotovimo, da imamo danes na razpolago veliko več priložnosti kot pred desetimi ali več leti, ko je bilo ravno v Trstu precej zaznavno negativno vzdušje do naše skupnosti. V očeh širše javnosti Slovenci ne predstavljamo več posebnega problema, do nas nima zaprtih ali sovražnih pogledov. Seveda obstajajo izjeme, ki pa jih je vedno manj. V tem novem času potrebujemo odločnejše korake s strani vseh in celovit načrt o tem, kakšna naj bo vloga naše narodne skupnosti v naslednjem desetletju.
Eno od pomembnejših poglavij naše prisotnosti v mestu zadeva fizični prostor, v katerem bi našo prisotnost uveljavljali. V zadnjih tednih se je sprožila zanimiva razprava o narodnih domovih ter o Stadionu 1. maj. ZSŠDI je predlagalo, da bi investicije, ki so namenjene obnovi Narodnega doma pri Sv. Ivanu, preusmerili na Stadion 1. maj.
Vzporedno s tem predlogom so zaskrbljeni glasovi opozorili na težavnost takega projekta, ki bi znal celo izničiti skorajšnjo gotovost vrnitve svetoivanskega Narodnega doma. Skratka: vrabec v roki ali golob na strehi? Pri odločitvi je treba upoštevati tudi to razmišljanje, da si ne ustvarimo prevelikih iluzij. Birokracija, zakoni, predpisi in včasih pomanjkanje zdrave pameti lahko postanejo nepremagljiva ovira te "zamenjave".
Bolj smotrn in stvaren se mi zdi predlog, ki ga ponujam kot rešitev prepotrebnega športno-mladinskega središča v mestu, ki naj bi nastalo v sklopu Stadiona 1. maj.
Moje razmišljanje se naslanja na izkušnjo izpred dvajsetih let, ko je skupnost prejemala finančne prispevke po zakonu za obmejna območja. Samo v triletju 1991-93 smo za obnovo in gradnjo raznih struktur dobili skoraj 8 milijard lir, s katerimi smo v prvi polovici devetdesetih let obnovili in opremili številne kulturne, prosvetne in dijaške domove, knjižnice ter druge športne in socialne objekte.
Stadion 1. maj naj se torej obnovi s sredstvi, ki naj jih Dežela FJK dodeli skladu, ki ga predvideva deželni zaščitni zakon. SKGZ je v predlogu za redifinicijo sistema financiranja, ki ga je te dni naslovila na odbornika Giannija Torrentija, predlagala, naj ta fond znaša 800 tisoč evrov letno. Del te vsote bi lahko nekaj let namenjali obnovi Stadiona 1. maj. Če bi se ta načrt uresničil (in ne vidim razloga, da se ne bi), bi lahko začeli z deli v zelo kratkem času (konec tega ali v začetku prihodnjega leta). Tako bi razpolagali tudi s prenovljenim Narodnim domom pri Sv. Ivanu, v katerem bi dobile sedež nekatere naše organizacije in ki bi bil opremljen z avditorijem, ki bi služil tudi slovenskim šolam.
V relativno kratkem času (2-3 letih) bi razpolagali z dvema povsem funkcionalnima in sodobno opremljenima središčema, ki bi bistveno pripomogla h kvalitetni rasti naše prisotnosti v mestu.
Vzporedno s tem moramo prepričano nadaljevati s prizadevanjem, da si v Narodnem domu v Ul. Filzi zagotovimo razpoložljivost dodatnih prostorov poleg sedanjega dela v pritličju. Ko je bil leta 2001 izglasovan zaščitni zakon, je bilo namreč v njem mnogo več še nezasedenega prostora kot danes in do predaje bi moralo priti že v teku šestih mesecih po sprejemu zakona. Sedaj pa so na Tržaški univerzi pripravljeni ugoditi našim potrebam, tako da postaja čedalje stvarnejša možnost uporabe dodatnih prostorov v stavbi v Ulici Filzi.
Ob drugih sedežih naših organizacij, medijskih in založniških hiš ostaja odprto vprašanje Kulturnega doma v Ul. Petronio. Njegovo lastništvo bi morali prenesti z zasebne imovinske družbe na manjšino (krovni organizaciji?) ter se dogovoriti za njegovo boljšo uporabnost, ki bi ob potrebah SSG ponujala raznoliko dejavnost odprto mestu in širšemu zaledju.
Kar zadeva predlog obnove Stadiona 1. maj, je sedaj na potezi Dežela FJK, ki ravno v tem času "prepričuje" rimsko vlado, da mora ohraniti svoj posebni status tudi zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Če to drži, naj torej deželna uprava Serracchianijeve udejanji in financira zakon za Slovence, ki ga je Illyjeva večina odobrila in ki je pomenil zgodovinski dosežek. Če bi deželni fond letno obnavljali, bi lahko iz tega črpali tudi sredstva za primernejšo prilagoditev prostorov Tržaške knjigarne.
Od dosedanjih desnosredinskih deželnih uprav, ki niso kazale nobenega posluha za našo skupnost, je bilo težko pričakovati pozitivne premike, medtem ko si lahko upravičeno nadejamo konkretne poteze v korist naše skupnosti od sedanje vladne večine, ki so jo Slovenke in Slovenci množično podprli.
Rudi Pavšič