Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

O upravljanju ozemlja mora skupaj odločati vsa manjšina

28/10/2011
Alan Oberdan
O upravljanju ozemlja mora skupaj odločati vsa slovenska narodna skupnost, ki mora v tem smislu skupaj osnovati in izvajati ustrezno strategijo. V ta namen je treba ustanoviti tehnično skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in ki bo v podporo pri političnih odločitvah. Slovenska manjšina je namreč vse urbanistične instrumente in sploh načrtovanje ozemlja vselej sprejemala preveč pasivno. Zato je čas, da postane manjšina tudi v luči novega tržaškega prostorskega načrta aktiven akter in sodeluje pri temeljnih odločitvah, kot se je to zgodilo s skupnim dokumentom, ki so ga krovni organizaciji SKGZ in SSO ter vsi drugi dejavniki skupaj posredovali tržaškemu županu Robertu Cosoliniju.
To nam je povedal član pokrajinskega vodstva Slovenske kulturno-gospodarske zveze in predsednik sekcije prostih poklicev pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Alan Oberdan, s katerim smo se včeraj pogovorili o posvetu Premisliti prostor, ki ga prireja SKGZ danes ob 15. uri v veliki dvorani Narodnega doma.
**Kakšen je namen tega posveta?**
Spremembe na ozemlju, na katerem živi slovenska manjšina, zadevajo nas vse. Prostor se stalno oblikuje in spreminja, posledice pa so v času trajne. Zato je zelo pomembno, kako se z ozemljem upravlja, ker je od tega odvisen razvoj in je bistvena učinkovita strategija. Ozemlje pač ni samo krajina. Ljudem, ki na njem živijo, namreč ni vseeno, ali bo to ozemlje zaščiteno ali bo v kmetijske, industrijske ali druge namene.
**Kaj je treba torej storiti?**
Razčistiti moramo, kaj smo, kakšne so naše značilnosti, kakšen mora biti razvoj slovenske narodne skupnosti. V ta namen je treba razviti ustrezno strategijo, ki bo omogočala učinkovito soočanje s tistimi, ki o tem odločajo.
**Konkretno, kaj je danes najbolj pomembno za slovensko manjšino?**
V tem obdobju je najbolj žgoče vprašanje priprave novega občinskega prostorskega načrta. Pred kratkim so predstavili glavne smernice, toda na vidiku so tudi drugi ukrepi, ki bodo vplivali na ozemlje. Med temi so odločitve, ki naj bi jih sprejela deželna vlada pred koncem leta v zvezi z zaščitenimi območji Sic in Zps. V bistvu bo morala končno določiti, kaj se lahko na tem ali onem območju dela. V tej zvezi je po mnenju SKGZ potrebno, da se širši krog subjektov pogovori o za manjšino najbolj pomembnih vprašanjih.
**V zvezi z regulacijskim načrtom ste posredovali občinski upravi skupen dokument, ki ga je župan Cosolini pozitivno ocenil. Kaj je vseboval ta dokument?**
V dokumentu so bile pripombe k smernicam za izdelavo prostorskega načrta. To je bilo tudi prvič, ko so na tem področju skupaj nastopili SKGZ, SSO in vsi drugi dejavniki slovenske manjšine. V njem je bilo med drugim ugotovitev, da mora načrt upoštevati slovensko manjšino in njene dejavnosti na ozemlju.
**Kakšna mora biti torej strategija za prihodnost?**
Vprašanj ne bo mogla rešiti SKGZ, kot tudi ne drugi posamezniki. Zato so k soočanju o problematiki povabljeni tudi drugi subjekti.
**Kaj vi predlagate?**
Ustanoviti je treba skupno tehnično skupino, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki in ki se bo ukvarjala s to problematiko. Delo skupine bo nato v podporo pri političnih odločitvah oz. strategijah za uspešno upravljanje prostora v prihodnosti.
**Kaj torej pričakujete od posveta?**
To bo šele začetek, ker se je pač doslej o tem malo govorilo. Prejšnje prostorske načrte je manjšina sprejemala pasivno in ni imela nikdar jasne slike o tem, kaj dejansko hoče. Zato je zdaj čas, da začne manjšina skupaj razmišljati in organizirano odločati o temah, ki zadevajo nas vse.
Aljoša Gašperlin
(Primorski dnevnik, 28. oktobra 2011)