Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Odprto pismo tržaškemu županu Robertu Cosoliniju

17/10/2014
Rudi Pavšič in Roberto Cosolini
Spoštovani župan mesta Trst
g. Roberto Cosolini,
priznati moram, da sprejemam z začudenjem in z grenkobo javno razpravo glede uporabe slovenščine na sejah občinskega sveta v Občini Trst. Začuden sem, ker menim, da bi morala danes postati ta možnost nekaj povsem normalnega v mestu, ki je od nekdaj izraz različnih jezikov in kultur in torej tudi naše, slovenske. Poznamo razloge, ki so pri nas preprečili enako dostojanstvo avtohtonih jezikov, morda pa so ti razlogi leta 2014 arhaični.
Zagrenjen sem, ker moj materni jezik v Trstu še vedno nima enakopravnega statusa, čeprav ga predvidevajo italijanski zakoni. Želim verjeti v pozitivno klimo, ki ste jo tudi vi pomagal ustvariti. Želim verjeti, da prihaja dobro iz srca in ne zaradi kake politične taktike .
Ponovil bom, da razumem razloge, ki so privedli do tega, da je bil Trst zaradi naše vendarle skupne preteklosti in polpreteklosti prostor trde konfrontacije med skupinami, narodi in posamezniki. Deloval je izključevalno. Menim, da moramo to obdobje prepustiti subjektivnim spominom in objektivnemu zgodovinopisju, sami pa naj delujemo vključevalno, združevalno in v imenu priznanja in spoštovanja. Morda je to dolžnost naše generacije, ki je še doživljala spore in muke zgodovine. V tem smislu računam na vašo institucionalno vlogo in človeško občutljivost.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza, ki jo predstavljam, si dnevno prizadeva, da bi naša, slovenska narodna skupnost uživala tisto dostojanstvo, ki mu ga je z zakoni priznala italijanska država, še prej pa mednarodni sporazumi. Prizadevamo si, da bi sožitje in sodelovanje med različnimi (ločuje nas manj, kot včasih mislimo) postalo normalnost vsakdana in da bi naša prisotnost, naš jezik in naša kultura pomenili za vse dodano vrednost in prednost. Večina vaših občanov tako misli ali se tej misli približuje. Politika naj pospešuje približevanje.
Istočasno pa smo tudi pokazali vso našo odprtost in spoštovanje do drugih skupnosti, s posebno pozornostjo do italijanske narodne skupnosti v Istri in do ezulov, s katerimi smo organizirali pomembna spravna dejanja, ki so dosegla svoj višek s prisotnostjo treh državnih predsednikov na koncertu miru na trgu Zedinjene Italije julija 2010.
Zaradi povedanega, cenim, da ste vodenje občinskega sveta zaupali slovenskemu predstavniku, da v vašem odboru sedi tudi odbornik slovenske narodnosti in da pripadnik naše skupnosti vodi eno izmed pomembenjših občinskih komisij. Veselil sem se, ko ste izročili priznanje pisatelju Borisu Pahorju in da je Slovencu pripadla predsedniška vloga mestnega gledališča Rossetti.
Zaradi narejenih korakov in zaradi zgoraj povedanega me je užalil in razočaral banalni razlog, ki naj bi preprečeval enakopravno prisotnost slovenskega jezika v tržaškem občinskem svetu. Cena prevajanja ne more biti vzrok, da ostaja v osrednji tržaški instituciji slovenščina tujek. Slovenski jezik je za slovensko narodno skupnost prioriteta vseh prioritet. Brez njega nas ne bi bilo. Uporaba slovenščine v javnosti je najpomembnejši pokazatelj odnosa večine do manjšine. Gre za osnovna dejstva, drugo je, če nekdo slovenskega jezika ne mara.
Spoštovani g. Župan, to ni vaš primer in ne večine, ki vas podpira.
Nelahka gospodarska kriza in kritičnost javnih financ pa ne moreta postati alibi, da nižamo ali pragmatiziramo tako pomembna vprašanja, kot so človekova pravica izražanja v materinem jeziku in jezikovnega dostojanstva, kar je, med drugim, pravica predvidena v italijanski zakonodaji. Istočasno gre poudariti, da so po zakonu 38/2001 tudi dodeljena državna sredstva za tovrstne storitve, kar pričakujem, da boste že takoj koristili kot sicer že precej časa koristijo uprave 32 občin, kjer je slovenska narodna skupnost prisotna.
Računam torej, da boste storili vse potrebne korake, ki bodo utrdili vlogo Trsta kot večjezične in večkulturne prestolnice Srednje Evrope in kot zgled sožitja in dobrososedskih odnosov.
Spoštovani g. Župan,
vem, da delite z mano zapisane misli in vem, da boste našli najprimernejšo rešitev za vprašnje, ki naj neha biti problem, zato da postane možnost neke prihodnosti. Ne pristajam namreč na misel o zatonu Trsta, saj me prepričujejo k optimizmu tudi vedno številnejši tuji turisti, ki jih srečujem po mestnih ulicah. Ponudimo jim gostoljubje, ki se vedno prične pri gostitelju in to smo mi: Italijani in Slovenci in ostali, ki naj delujemo kot skupnost in ne kot med sabo ločene celice.
Z odličnim spoštovanjem,
Rudi Pavšič
predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze