Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Otvoritev obnovljenih prostorov Trgovskega doma

07/12/2013
Predsednik RS Borut Pahor po goriških ulicah
Včerajšnji predsednikov dan v Gorici je bil nabit s simbolnim pomenom zaradi poudarkov na slovensko-italijanskem sodelovanju in na razvojnih obetih goriškega čezmejnega prostora. Vrhunec predsednikovega obiska pa je bil vstop v obnovljene prostore Trgovskega doma, ki se mu je včeraj začelo pisati novo poglavje.
Livio Semolič, koordinator odbora, ki je zadnji dve leti spremljal vračanje prostorov, je predsedniku Borutu Pahorju in deželni predsednici Debori Serracchiani še na ulici obrazložil, kakšni so načrti za Fabianijevo palačo. Razlagam se je pridružil župan Ettore Romoli, ki je pripomnil, da prednost novega življenja za Trgovski dom je v tem, da se manjšina ne bo zapirala vanj in da je odprt vsem narodnostim v mestu, ki prepričano stopajo na pot sožitja.
<> Pritlična dvorana se je v hipu napolnila. Med občinstvom so poleg že omenjenih osebnosti in članov skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) izstopali župani Ettore Romoli, Matej Arčon in Milan Turk, rektorja novogoriške in tržaške univerze, predstavnica videmskega rektorja, deželni odbornici za univerzo Mariagrazia Santoro in za zdravstvo Maria Sandra Telesca, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna. Bila je kvalificirana publika, ki je prispevala k oblikovanju razvojnih projektov EZTS-ja, ti pa še čakajo na ustrezno podporo slovenske in italijanske vlade. Tako Pahor kakor Serracchianijeva sta včeraj poudarila, da je čas za konkretizacijo skupnih načrtov, začenši z ustanovitvijo goriške evropske univerze in čezmejne porodnišnice.
Dobrodošlico vsem je v Trgovskem domu izrekel Livio Semolič: »Po dolgih letih se ponovno odpirajo vrata tega kulturnega središča, ki je bilo zgrajeno leta 1904 na pobudo goriških Slovencev in v katerem se je zrcalila slovenska prisotnost na Goriškem. Ne bom se ob tej priložnosti zaustavljal pri mračnih dogodkih fašističnega terorja in nasilja nad Trgovskim domom, ko so črne tolpe v noči 4. novembra 1926 razdejale urade slovenskih organizacij in uničile vse: od slovenski knjig do glasbenih inštrumentov. Tudi ne bom omenjal dekreta prefekture, s katerim je takratna oblast Trgovski dom prisilno odvzela goriškim Slovencem. Ne! Osredotočil se bom na današnji praznični dan in na novo vlogo Trgovskega doma, ki je po 19. členu zaščitnega zakona 38/2001 namenjen kulturnim in znanstvenim ustanovam slovenskega in italijanskega jezika, v prvi vrsti Narodni in študijski knjižnici, ki bo ravno v teh prostorih dobila svoj novi dom kot naslednica Knjižnice narodne prosvete ... Prisotnost slovenske knjižnice Damir Feigel, ki je goriška podružnica Narodne in študijske knjižnice, bo oplemenitilo sobivanje z goriško Državno knjižnico v sosednjih prostorih, kar bo dalo celotnemu pritličju na strateški lokaciji v goriškem središču popolnoma nov, privlačen videz, mestu pa izjemen zgled uresničenega sožitja ... Kaj lepšega kot to, da se v teh prostorih pogovarjamo o sodelovanju, skupnem razvoju in sobivanju različnih kultur in jezikov, ali bolje rečeno, razvoju enega samega goriškega prostora, ki pooseblja vse te značilnosti? EZTS bo prav v gornjih prostorih tega poslopja dobil svoj stalni sedež in vsi se moramo potruditi, da bo ta cilj dosežen čim prej, kot tudi za to, da bo Trgovski dom v celoti namenjen vlogi, ki jo predvideva zaščitni zakon. To bo in to hoče biti obnovljeni Trgovski dom, dom vseh Goričanov, dom vseh goriških kultur in jezikov, dom združene Evrope, kjer nihče ni zapostavljen in vsi se čutimo doma. Danes, gospod predsednik Pahor, predsednica Serracchiani in vsi vi cenjeni gostje, tukaj ste doma!«
<> Semoliču je pritrdil predsednik skupščine EZTS Robert Golob: »EZTS danes prvič vstopa v prostore, ki so mu namenjeni. EZTS pa sam po sebi ne pomeni nič, če v njem ni ljudi, ki nameravajo narediti nekaj dobrega in koristnega za živeče na obeh straneh tukajšnje meje.« Povzel je delo, ki so ga v EZTS-ju opravili v zadnjih dveh letih, in zaključil z jasnimi besedami: »Sedaj resno računamo na politično podporo obeh vlad, ki morata tako kot mi prepoznati zgodovinsko priložnost za skupen in integralen razvoj obmejnega prostora.«
Predsednica deželne vlade FJK je o Evropi dejala, da jo mnogi krivijo, da je vir kriznih časov, »kooperacija med Slovenijo in FJK pa nam ponuja pomemben zgled, veliko priložnost za konkretno udejanjanje evropske ideje«. Člane EZTS-ja je nato spodbudila k novim, odločnejšim korakom, obenem pa tudi k racionalizaciji ciljev v vidiku novega programskega obdobja 2014-2020, ko bo denarja za kooperacijo manj, kot ga je bilo doslej. »Storitve, ki ji občani potrebujejo, imajo prednost pred nacionalnimi zastavami, vendar v senci evropske zastave. Upam, da v času, ki ni več oddaljen, bo skupno koriščenje storitev, dobrin in cest v tem čezmejnem prostoru nekaj normalnega, ljudem iz Gorice in Nove Gorice pa bo ostal le spomin na čas, ko so bili občani dveh mest,« je zatrdila predsednica deželne vlade.
Predsednik Pahor je svoj nagovor začel s hvaležnim spominom na Nelsona Mandelo in ga nadaljeval tako v slovenskem kakor tudi, mestoma, v italijanskem jeziku: »Trgovskemu domu, simbolu slovenske navzočnosti v Gorici, je vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja. Prav tu bo v prihodnje sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Skupaj z vami si želim, da bi bilo vir navdiha za mirno, in varno prihodnost naših otrok, ki bodo ponosni na to, da so Slovenci, Italijani, Furlani, toda v enaki meri tudi na to, da so Evropejci ... Zelo mi je žal, da smo v zadnjih letih premalo izkoristili potencial, ki ga nudijo programi in skladi Evropske unije. Prevečkrat smo dopustili, da so administrativne postavke omejevale materializacijo skupnih idej, ki bi onemogočale zlitje tega prostora. Toda časa ni mogoče zavrteti nazaj. Lahko pa od danes naprej pospešimo korake, odpravimo zgodovinsko zamudo in pogumno postavimo nove mejnike in nove vizije. V novi večletni finančni perspektivi bo čezmejnim projektom namenjenih še manj sredstev, na slovenski strani le petnajst milijonov evrov. Zato se moramo osredotočiti le na najbolj strateške projekte, ki bodo spodbujali razvoj in nova delovna mesta, še posebej mladim ljudem, ki najbolj občutijo posledice krize. Področje univerzitetnega sodelovanja je v tem smislu še posebej pomembno. Hkrati pa moramo pokazati še več inovativnosti in kreativnosti pri pripravi čezmejnih projektov na način, da jih bo moč financirati tudi iz drugih virov in programov ... Posebno podporo izrekam oblikovanju skupne turistične ponudbe obeh Goric, povezovanju visokega šolstva in čezmejnega gospodarskega sodelovanja in krepitvi vseh drugih skupnih projektov, ki so zaradi tega bolj privlačni, bolj konkurenčni in bolj uspešni ... Še posebej pomemben učinek bi imela ustanovitev skupne univerze z vsebinami Evropske unije, ki bi združevala mlade intelektualne potenciale tega področja. Danes je dober dan - tako predsednik Pahor -, vliva upanje glede naše prihodnosti. Kaj je za nas, kot odgovorne državljane in starše naših otrok, pomembneje od njihove mirne, varne in lepe prihodnosti?« (ide)
(Primorski dnevnik, 7. decembra 2013)
<> Včerajšnji predsednikov dan v Gorici je bil nabit s simbolnim pomenom zaradi poudarkov na slovensko-italijanskem sodelovanju in na razvojnih obetih goriškega čezmejnega prostora. Vrhunec predsednikovega obiska pa je bil vstop v obnovljene prostore Trgovskega doma, ki se mu je včeraj začelo pisati novo poglavje.
Livio Semolič, koordinator odbora, ki je zadnji dve leti spremljal vračanje prostorov, je predsedniku Borutu Pahorju in deželni predsednici Debori Serracchiani še na ulici obrazložil, kakšni so načrti za Fabianijevo palačo. Razlagam se je pridružil župan Ettore Romoli, ki je pripomnil, da prednost novega življenja za Trgovski dom je v tem, da se manjšina ne bo zapirala vanj in da je odprt vsem narodnostim v mestu, ki prepričano stopajo na pot sožitja.
<> Pritlična dvorana se je v hipu napolnila. Med občinstvom so poleg že omenjenih osebnosti in članov skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) izstopali župani Ettore Romoli, Matej Arčon in Milan Turk, rektorja novogoriške in tržaške univerze, predstavnica videmskega rektorja, deželni odbornici za univerzo Mariagrazia Santoro in za zdravstvo Maria Sandra Telesca, direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in direktor šempetrske bolnišnice Darko Žiberna. Bila je kvalificirana publika, ki je prispevala k oblikovanju razvojnih projektov EZTS-ja, ti pa še čakajo na ustrezno podporo slovenske in italijanske vlade. Tako Pahor kakor Serracchianijeva sta včeraj poudarila, da je čas za konkretizacijo skupnih načrtov, začenši z ustanovitvijo goriške evropske univerze in čezmejne porodnišnice.
Dobrodošlico vsem je v Trgovskem domu izrekel Livio Semolič: »Po dolgih letih se ponovno odpirajo vrata tega kulturnega središča, ki je bilo zgrajeno leta 1904 na pobudo goriških Slovencev in v katerem se je zrcalila slovenska prisotnost na Goriškem. Ne bom se ob tej priložnosti zaustavljal pri mračnih dogodkih fašističnega terorja in nasilja nad Trgovskim domom, ko so črne tolpe v noči 4. novembra 1926 razdejale urade slovenskih organizacij in uničile vse: od slovenski knjig do glasbenih inštrumentov. Tudi ne bom omenjal dekreta prefekture, s katerim je takratna oblast Trgovski dom prisilno odvzela goriškim Slovencem. Ne! Osredotočil se bom na današnji praznični dan in na novo vlogo Trgovskega doma, ki je po 19. členu zaščitnega zakona 38/2001 namenjen kulturnim in znanstvenim ustanovam slovenskega in italijanskega jezika, v prvi vrsti Narodni in študijski knjižnici, ki bo ravno v teh prostorih dobila svoj novi dom kot naslednica Knjižnice narodne prosvete ... Prisotnost slovenske knjižnice Damir Feigel, ki je goriška podružnica Narodne in študijske knjižnice, bo oplemenitilo sobivanje z goriško Državno knjižnico v sosednjih prostorih, kar bo dalo celotnemu pritličju na strateški lokaciji v goriškem središču popolnoma nov, privlačen videz, mestu pa izjemen zgled uresničenega sožitja ... Kaj lepšega kot to, da se v teh prostorih pogovarjamo o sodelovanju, skupnem razvoju in sobivanju različnih kultur in jezikov, ali bolje rečeno, razvoju enega samega goriškega prostora, ki pooseblja vse te značilnosti? EZTS bo prav v gornjih prostorih tega poslopja dobil svoj stalni sedež in vsi se moramo potruditi, da bo ta cilj dosežen čim prej, kot tudi za to, da bo Trgovski dom v celoti namenjen vlogi, ki jo predvideva zaščitni zakon. To bo in to hoče biti obnovljeni Trgovski dom, dom vseh Goričanov, dom vseh goriških kultur in jezikov, dom združene Evrope, kjer nihče ni zapostavljen in vsi se čutimo doma. Danes, gospod predsednik Pahor, predsednica Serracchiani in vsi vi cenjeni gostje, tukaj ste doma!«
<> Semoliču je pritrdil predsednik skupščine EZTS Robert Golob: »EZTS danes prvič vstopa v prostore, ki so mu namenjeni. EZTS pa sam po sebi ne pomeni nič, če v njem ni ljudi, ki nameravajo narediti nekaj dobrega in koristnega za živeče na obeh straneh tukajšnje meje.« Povzel je delo, ki so ga v EZTS-ju opravili v zadnjih dveh letih, in zaključil z jasnimi besedami: »Sedaj resno računamo na politično podporo obeh vlad, ki morata tako kot mi prepoznati zgodovinsko priložnost za skupen in integralen razvoj obmejnega prostora.«
Predsednica deželne vlade FJK je o Evropi dejala, da jo mnogi krivijo, da je vir kriznih časov, »kooperacija med Slovenijo in FJK pa nam ponuja pomemben zgled, veliko priložnost za konkretno udejanjanje evropske ideje«. Člane EZTS-ja je nato spodbudila k novim, odločnejšim korakom, obenem pa tudi k racionalizaciji ciljev v vidiku novega programskega obdobja 2014-2020, ko bo denarja za kooperacijo manj, kot ga je bilo doslej. »Storitve, ki ji občani potrebujejo, imajo prednost pred nacionalnimi zastavami, vendar v senci evropske zastave. Upam, da v času, ki ni več oddaljen, bo skupno koriščenje storitev, dobrin in cest v tem čezmejnem prostoru nekaj normalnega, ljudem iz Gorice in Nove Gorice pa bo ostal le spomin na čas, ko so bili občani dveh mest,« je zatrdila predsednica deželne vlade.
Predsednik Pahor je svoj nagovor začel s hvaležnim spominom na Nelsona Mandelo in ga nadaljeval tako v slovenskem kakor tudi, mestoma, v italijanskem jeziku: »Trgovskemu domu, simbolu slovenske navzočnosti v Gorici, je vdihnjeno novo poglavje čezmejnega sožitja. Prav tu bo v prihodnje sedež Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje. Skupaj z vami si želim, da bi bilo vir navdiha za mirno, in varno prihodnost naših otrok, ki bodo ponosni na to, da so Slovenci, Italijani, Furlani, toda v enaki meri tudi na to, da so Evropejci ... Zelo mi je žal, da smo v zadnjih letih premalo izkoristili potencial, ki ga nudijo programi in skladi Evropske unije. Prevečkrat smo dopustili, da so administrativne postavke omejevale materializacijo skupnih idej, ki bi onemogočale zlitje tega prostora. Toda časa ni mogoče zavrteti nazaj. Lahko pa od danes naprej pospešimo korake, odpravimo zgodovinsko zamudo in pogumno postavimo nove mejnike in nove vizije. V novi večletni finančni perspektivi bo čezmejnim projektom namenjenih še manj sredstev, na slovenski strani le petnajst milijonov evrov. Zato se moramo osredotočiti le na najbolj strateške projekte, ki bodo spodbujali razvoj in nova delovna mesta, še posebej mladim ljudem, ki najbolj občutijo posledice krize. Področje univerzitetnega sodelovanja je v tem smislu še posebej pomembno. Hkrati pa moramo pokazati še več inovativnosti in kreativnosti pri pripravi čezmejnih projektov na način, da jih bo moč financirati tudi iz drugih virov in programov ... Posebno podporo izrekam oblikovanju skupne turistične ponudbe obeh Goric, povezovanju visokega šolstva in čezmejnega gospodarskega sodelovanja in krepitvi vseh drugih skupnih projektov, ki so zaradi tega bolj privlačni, bolj konkurenčni in bolj uspešni ... Še posebej pomemben učinek bi imela ustanovitev skupne univerze z vsebinami Evropske unije, ki bi združevala mlade intelektualne potenciale tega področja. Danes je dober dan - tako predsednik Pahor -, vliva upanje glede naše prihodnosti. Kaj je za nas, kot odgovorne državljane in starše naših otrok, pomembneje od njihove mirne, varne in lepe prihodnosti?« (ide)
(Primorski dnevnik, 7. decembra 2013)