Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Pomlad odprtih vrat v Ulici San Francesco

25/03/2013
Ljudski vrt - matineja s poezijo Marka Kravosa
Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila včeraj vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela. Teh se resnici na ljubo ni trlo, kdor je prišel, pa ni bil razočaran.

<> **S poljubom se v življenje vrača pesem**
Uvod v včerajšnje dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev.
Protagonist včerajšnje matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kravosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc.
Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«.
Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-ptice in rože mogote spremljajo ob poti življenja.«
Italijanski govor so navdihnile stoletne platane, ki rasejo v Ljudskem vrtu, in palače, ki ga obdajajo. Kravosu je spomin odletel v preteklost, v tisto leto 1926, ko je Kosovelov prijatelj Avgust Černigoj v paviljonu sredi vrta postavil prvo konstruktivistično razstavo v Italiji. Ali v čas, ko so zavezniške bombe porušile hiše v bližnji Ulici san Francesco, kjer je tudi družina Kravos imela svoj dom. Pred smrtjo jih je, ironija usode, rešilo rasno sovraštvo, ki je bilo Kravosove deportiralo na jug Italije.
Poslušajte šuštenje metuljevih kril, vdihavajte poljube, ki se rojevajo na teh klopcah, je še dejal Kravos. Poezijo je treba poiskati v vsakodnevnih rečeh; z njo sicer ne boste obogateli, a boste lažje leteli.
<>
Kdor se je včeraj podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škrobek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec).
<> V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kastelec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli načuditi nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom!
Popoldne so v čitalnici gostili korpski knjižničarki Luano Melc in Lauro Chersicola, ki sta predstavili dve spletna projekta primorskih knjižnic. V spletnem leksikonu www.primorci.si je mogoče najti življenjepise številnih znanih Primork in Primorcev, na portalu www.kamra.si pa popis bogate slovenske kulturne dediščine.
<> **Re-organiziranost?!**
Kaj mladi menijo o manjšinskih organizacijah? Kako ocenjujejo našo organiziranost? S podobnimi vprašanji so se soočali mladi udeleženci pogovora, ki ga je pozno popoldne priredila SKGZ (krovna organizacija je bila tudi koordinatorka celotnega dneva odprtih vrat), vodil pa Mitja Tretjak. V prihodnjih mesecih bodo pogovor nadgradili z delavnico, v sklopu katere naj bi pripravili dokument z mladostniškimi smernicami in konkretnimi predlogi.(pd)
(Primorski dnevnik, 24. marca 2013)
<> Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila včeraj vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela. Teh se resnici na ljubo ni trlo, kdor je prišel, pa ni bil razočaran.

<> **S poljubom se v življenje vrača pesem**
Uvod v včerajšnje dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev.
Protagonist včerajšnje matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kravosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc.
Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«.
Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-ptice in rože mogote spremljajo ob poti življenja.«
Italijanski govor so navdihnile stoletne platane, ki rasejo v Ljudskem vrtu, in palače, ki ga obdajajo. Kravosu je spomin odletel v preteklost, v tisto leto 1926, ko je Kosovelov prijatelj Avgust Černigoj v paviljonu sredi vrta postavil prvo konstruktivistično razstavo v Italiji. Ali v čas, ko so zavezniške bombe porušile hiše v bližnji Ulici san Francesco, kjer je tudi družina Kravos imela svoj dom. Pred smrtjo jih je, ironija usode, rešilo rasno sovraštvo, ki je bilo Kravosove deportiralo na jug Italije.
Poslušajte šuštenje metuljevih kril, vdihavajte poljube, ki se rojevajo na teh klopcah, je še dejal Kravos. Poezijo je treba poiskati v vsakodnevnih rečeh; z njo sicer ne boste obogateli, a boste lažje leteli.
<>
Kdor se je včeraj podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škrobek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec).
<> V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kastelec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli načuditi nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom!
Popoldne so v čitalnici gostili korpski knjižničarki Luano Melc in Lauro Chersicola, ki sta predstavili dve spletna projekta primorskih knjižnic. V spletnem leksikonu www.primorci.si je mogoče najti življenjepise številnih znanih Primork in Primorcev, na portalu www.kamra.si pa popis bogate slovenske kulturne dediščine.
<> **Re-organiziranost?!**
Kaj mladi menijo o manjšinskih organizacijah? Kako ocenjujejo našo organiziranost? S podobnimi vprašanji so se soočali mladi udeleženci pogovora, ki ga je pozno popoldne priredila SKGZ (krovna organizacija je bila tudi koordinatorka celotnega dneva odprtih vrat), vodil pa Mitja Tretjak. V prihodnjih mesecih bodo pogovor nadgradili z delavnico, v sklopu katere naj bi pripravili dokument z mladostniškimi smernicami in konkretnimi predlogi.(pd)
(Primorski dnevnik, 24. marca 2013)
<> Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila včeraj vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela. Teh se resnici na ljubo ni trlo, kdor je prišel, pa ni bil razočaran.

<> **S poljubom se v življenje vrača pesem**
Uvod v včerajšnje dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev.
Protagonist včerajšnje matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kravosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc.
Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«.
Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-ptice in rože mogote spremljajo ob poti življenja.«
Italijanski govor so navdihnile stoletne platane, ki rasejo v Ljudskem vrtu, in palače, ki ga obdajajo. Kravosu je spomin odletel v preteklost, v tisto leto 1926, ko je Kosovelov prijatelj Avgust Černigoj v paviljonu sredi vrta postavil prvo konstruktivistično razstavo v Italiji. Ali v čas, ko so zavezniške bombe porušile hiše v bližnji Ulici san Francesco, kjer je tudi družina Kravos imela svoj dom. Pred smrtjo jih je, ironija usode, rešilo rasno sovraštvo, ki je bilo Kravosove deportiralo na jug Italije.
Poslušajte šuštenje metuljevih kril, vdihavajte poljube, ki se rojevajo na teh klopcah, je še dejal Kravos. Poezijo je treba poiskati v vsakodnevnih rečeh; z njo sicer ne boste obogateli, a boste lažje leteli.
<>
Kdor se je včeraj podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škrobek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec).
<> V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kastelec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli načuditi nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom!
Popoldne so v čitalnici gostili korpski knjižničarki Luano Melc in Lauro Chersicola, ki sta predstavili dve spletna projekta primorskih knjižnic. V spletnem leksikonu www.primorci.si je mogoče najti življenjepise številnih znanih Primork in Primorcev, na portalu www.kamra.si pa popis bogate slovenske kulturne dediščine.
<> **Re-organiziranost?!**
Kaj mladi menijo o manjšinskih organizacijah? Kako ocenjujejo našo organiziranost? S podobnimi vprašanji so se soočali mladi udeleženci pogovora, ki ga je pozno popoldne priredila SKGZ (krovna organizacija je bila tudi koordinatorka celotnega dneva odprtih vrat), vodil pa Mitja Tretjak. V prihodnjih mesecih bodo pogovor nadgradili z delavnico, v sklopu katere naj bi pripravili dokument z mladostniškimi smernicami in konkretnimi predlogi.(pd)
(Primorski dnevnik, 24. marca 2013)
<> Kljub surovemu sivemu vremenu, ki ni bilo prav nič pomladno, so bila včeraj vrata stavbe v Ulici san Francesco 20 na stežaj odprta. Od jutranjih do večernih ur je namreč tu potekala Pomlad odprtih vrat: ustanove, organizacije in društva, ki delujejo v tej stavbi, so včeraj odprla vrata, da bi predstavila svoje delovanje in obiskovalcem ponudila tudi vpogled v manj poznane aspekte svojega dela. Teh se resnici na ljubo ni trlo, kdor je prišel, pa ni bil razočaran.

<> **S poljubom se v življenje vrača pesem**
Uvod v včerajšnje dogajanje je bila pesniška matineja v bližnjem Ljudskem vrtu De Tommasini. Kot je uvodoma povedal Martin Lissiach, je kulturni dogodek ob Kosovelovem doprsnem kipu stalnica, ki jo ob svetovnem dnevu poezije prirejata Slovenski klub in Zveza slovenskih kulturnih društev. Cilj ostaja namreč nespremenjen: počastiti Srečka Kosovela in sploh slovensko književnost ter ju približati tudi italijansko govorečemu prebivalstvu. Tudi zato se je delček Tržaške knjigarne tudi tokrat preselil v Ljudski vrt in prijazna dekleta so ponujala izbor del slovenskih avtorjev.
Protagonist včerajšnje matineje je bil tržaški pesnik Marko Kravos, ki letos slavi sedemdeset let. Ob tej priložnosti je pri Založništvu tržaškega tiska izšla dvojezična zbirka Sol na jezik - Sale sulla lingua (prevode sta ob avtorju podpisala Darja Betocchi in Roberto Dedenaro). Lepa skupina ljudi je tako prisluhnila izboru Kravosovih pesmi v obeh jezikih, ki sta jih prepričljivo podala Ilija Ota in Tina Sossi, ter prijetni glasbeni kulisi, za katero je poskrbel goriški harmonikar Jari Jarc.
Prisotne je v obeh jezikih nagovoril tudi Kravos. V slovenščini je povedal, da ne bo govoril o »tradiciji predinternetne dobe« ali o socialni stiski, ki nas obdaja, temveč predvsem o poeziji, torej o trenutkih, utrinkih besed ...»srečanju z golim jazom, ki se veseli stiska roke z naključnim sočlovekom, dišanja drevesnih brstičev, medenega okusa pomladi, šuma vetra in utripa barv na metuljevih krilih«.
Poslušalce je pozval, naj živijo skozi čutila in ovohavajo svet, okušajo sladko, grenko, slano, poslušajo morje, otipajo kruh, se dotikajo kože svojega ljubega ... »Postati živ, se živo odzivati z da in ne na vsakodnevne dogodke, srečanja, na stvari in vsakršna živa bitja, ki nas kot žar-ptice in rože mogote spremljajo ob poti življenja.«
Italijanski govor so navdihnile stoletne platane, ki rasejo v Ljudskem vrtu, in palače, ki ga obdajajo. Kravosu je spomin odletel v preteklost, v tisto leto 1926, ko je Kosovelov prijatelj Avgust Černigoj v paviljonu sredi vrta postavil prvo konstruktivistično razstavo v Italiji. Ali v čas, ko so zavezniške bombe porušile hiše v bližnji Ulici san Francesco, kjer je tudi družina Kravos imela svoj dom. Pred smrtjo jih je, ironija usode, rešilo rasno sovraštvo, ki je bilo Kravosove deportiralo na jug Italije.
Poslušajte šuštenje metuljevih kril, vdihavajte poljube, ki se rojevajo na teh klopcah, je še dejal Kravos. Poezijo je treba poiskati v vsakodnevnih rečeh; z njo sicer ne boste obogateli, a boste lažje leteli.
<>
Kdor se je včeraj podal v stavbo v Ulici san Francesco, je kot omenjeno lahko prisostvoval različnim zanimivim dogodkom. Na stopnišču si je na primer lahko ogledal razstavo o slovenskem planinskem svetu, ki jo je pripravil SPDT, najmlajši pa so se preizkusili v kuharski delavnici v Tržaški knjigarni. S pomočjo knjige Škrobek kuha (ZTT) in Aline Carli so pripravili živobarvne in zdrave »pomladanske rožice«. Na dvorišču so v popoldanskih urah nastopili srednješolci in srednješolke od Sv. Ivana: ob kitarski spremljavi so prebrali pesmi, ki so jih sami napisali (njihova mentorica je bila prof. Sanja Širec).
<> V Narodni in študijski knjižnici so bile včeraj razstavljene nekatere izmed najstarejših in najbolj zanimivih knjig, ki jih hranijo v tamkajšnjih prepolnih skladiščih (NŠK se lahko ponaša s 160.000 izvodi!). Njihova najstarejša knjiga je izšla leta 1612 (gre za neke vrste slovar rim v italijanskem jeziku), ponašajo pa se tudi z nabožno knjigo, ki jo je leta 1688 napisal Matija Kastelec, ali z učbenikom, ki ga je leta 1846 »v Tersti« izdala cesarska založba šolskih knjig. Med tistimi, ki se niso mogli načuditi nad bogastvom, ki se skriva v slovenski knjižnici v mestnem središču, je bila italijanska družina iz Gorice, ki je ob koncu podprla delovanje knjižnice tudi z denarnim prispevkom!
Popoldne so v čitalnici gostili korpski knjižničarki Luano Melc in Lauro Chersicola, ki sta predstavili dve spletna projekta primorskih knjižnic. V spletnem leksikonu www.primorci.si je mogoče najti življenjepise številnih znanih Primork in Primorcev, na portalu www.kamra.si pa popis bogate slovenske kulturne dediščine.
<> **Re-organiziranost?!**
Kaj mladi menijo o manjšinskih organizacijah? Kako ocenjujejo našo organiziranost? S podobnimi vprašanji so se soočali mladi udeleženci pogovora, ki ga je pozno popoldne priredila SKGZ (krovna organizacija je bila tudi koordinatorka celotnega dneva odprtih vrat), vodil pa Mitja Tretjak. V prihodnjih mesecih bodo pogovor nadgradili z delavnico, v sklopu katere naj bi pripravili dokument z mladostniškimi smernicami in konkretnimi predlogi.(pd)
(Primorski dnevnik, 24. marca 2013)