Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Posvet NSI o slovenstvu v zamejstvu in po svetu

24/03/2014
Ljubljana, 20.03.2014 - Udeleženci posveta
V četrtek je bila v Ljubljani v organizaciji stranke Nova Slovenija okrogla miza, ki je bila posvečena perečim vprašanjem Slovencem v zamejstvu in po svetu. Na srečanju so spregovorili dr. Boris Pleskovič, Rudi Pavšič, Julijan Čavdek, dr. Janez Dular ter predstavnika mlajše generacije mag. Dejan Valentinčič in Federico Victor Potočnik. Pogovor je vodil Matjaž Longar.
»Slovencev ni 2 milijona v Sloveniji in 500.000 zunaj nje. Skupno nas je dva milijona in pol, saj smo vsi del enega naroda,« je izpostavil Boris Pleskovič in na ta način ilustrativno nakazal problem kategorizacij. Po njegovem mnenju naj bi bili visoki davki v domovini tisti primarni krivec, ki od vlaganja na področju gospodarstva in znanosti odvrača tudi številne uspešne in dobro situirane Slovence v tujini.
»V kolikor želite odgovore na vprašanje, kaj želimo Slovenci v Italiji od Slovenije, je potrebno zastaviti tudi vprašanje, kaj želi Slovenija od nas. Le tako bi dobili konstruktivni pogovor ter ob tem tudi potencialni dogovor,« je o potrebi po tovrstnem dialogu dejal Rudi Pavšič. Julijan Čavdek je izpostavil, da katoliški del Slovencev v Italiji vse do osamosvojitve ni zanimal nikogar. »Obstajali nismo ne za Italijo in ne za Slovenijo,« je poudaril Čavdek. O problemu slovenskega jezika v slovenskih vrtcih, šolah ter društvih sta bila oba predstavnika Slovencev v Italiji podobnega mnenja. Udeležence sta seznanila z aktualno problematiko slovenskih šol, ki se v zadnjih letih kaže v izrazito povečanem zanimanju za vpise otrok tudi iz mešanih oziroma italijanski družin. Problem pri tem naj bi bil padec nivoja znanja in tudi same uporabe slovenskega jezika znotraj šolskega procesa. »Zgodovinski premik se bo zgodil takrat, ko se bosta Italija in Slovenija odločili, da se vzdolž celotnega mejnega prostora poučuje v obeh jezikih,« so bile besede Rudija Pavšiča, s katerimi je ponudil možnost ustreznega reševanja omenjene problematike na meddržavni ravni.
Janez Dular je izpostavil potrebo po tesnejšem povezovanju s pomočjo sodobne tehnologije. Med drugim pa je izrazil še skrb, da se ideološka polarizacija, ki smo ji priča v domovini, ne bi prenesla tudi med Slovence zunaj nje. Najbolj kritična sta bila seveda oba predstavnika mlajše generacije. Dejan Valentinčič pa je poleg kritike ponudil še potencialno možnost rešitve škodljivih, predvsem pa nenehnih menjav ministrov (in sekretarjev) na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. »Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu bi moral hkrati opravljati tudi funkcijo podpredsednika vlade,« je predlagal Valentinčič in pri tem poudaril, da bi na ta način omenjeni resor pridobil na pomembnosti doma in v tujini, ob tem pa tudi ne bi bil več predmet (neprestanega) strankarskega kupčkanja. Ob zaključku je pogled na Slovence v domovini, s perspektive argentinskega izseljenca, ponudil Federico Victor Potočnik. Zbrano občinstvo je razsvetlil s podobnostmi Slovencev z germanskim svetom in ob tem izpostavil še tiste specifike, ki naj bi Slovence ločevale od (drugih) južnoslovanskih narodov. Kot referenco je navedel razmišljanja svojih prednikov in (ožjega) sorodstva.
Robi Šabec
(Primorski dnevnik, 22. marca 2014)