Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Potrebujemo širši vsemanjšinski dogovor

06/03/2014
Rudi Pavšič
Dogajanje v zadnjem času, tudi pod vplivom širšega protestnega vala, ki se širi okoli nas, potrjuje, da se zmeda vedno bolj širi in poglablja tudi pri nas. Tudi v našem prostoru se vse manj zaupa institucionalnim sredinam naše narodne skupnosti in se raje usmerja pozornost v odmevnejše in s populizmom in demagogijo zasoljeno razmišljanje.
Formula je znana: vse je za odpad, starejše naj zamenjajo mlajši, krovni organizaciji naj se ukineta, politiko se enači s korupcijo, javne prispevke, ki jih je preveč, naj deli ljudstvo, itd. Vse se prenaša tudi v italijansko javno mnenje in medije. Realne težave Tržaške knjigarne ali spremembe vodstva Slovenskega stalnega gledališča se izkoriščajo za notranje spopade in kritike enega na račun drugega ali pa za pavšalne ocene o nesposobnosti oseb na odgovornih mestih.
Tudi v notranjem medijskem svetu se večkrat privilegira senzacijo pred trezno analizo stanja in denuncianstvo posameznikov postaja eminentna resnica. Množijo se spletni »profesionalni« komentatorji, ki večkrat v anonimnosti izkazujejo najnižje človeške instinkte, brez objektivnega znanja in resne informacije pa postajajo velestrokovnjaki na vseh področjih. Tudi to ni nič nenavadnega, saj se ta fenomen zrcali v širšem spletnem komentatorstvu in oglašajo se predvsem tisti, ki si v javnosti ne upajo povedati na glas svojega mnenja in so daleč od naših organizacij in ustanov. Morda bi bilo primerno analizirati ta fenomen tudi s socio-psihološkega vidika. Vse več je pobud tipa »kdor ne skače, ni... « in jih prodajamo kot vseljudsko resnico.
Takšen trend se bo nadaljeval in večal, če ne bomo znali ponuditi odgovorov na nekatera osrednja manjšinska vprašanja. Gre za zakon fizike. Več bo praznin in nedorečenosti v organiziranem svetu, več bo takih in drugačnih pristopov, ki ne bodo prinesli rešitev, temveč le še večjo zmedo. Zanimivo je, da v tem novodobnem svetu kritike nihče ne ponuja alternativnih predlogov, ampak z veliko vnemo le ruši obstoječe.
Mnogo je govora o vsemanjšinskih volitvah, ki jih a priori ne zavračam. Tu pa ne gre za vprašanje volitev, marveč za določitev pristojnosti izvoljenega telesa, ko vemo, da naš sistem sloni na zasebni iniciativi in civilnem zakoniku (organizacije, ustanove, društva, krovne, itd. ne more nihče kar tako ukiniti ali zamenjati). Potrebujemo širši vsemanjšinski dogovor, sicer se bo vsaka pobuda izjalovila. Glede tega vprašanja predlagam, naj slovenska deželna svetnika nadaljujeta z delom, ki sta ga začela Gabrovec in Kocijančič v prejšnji mandatni dobi, če sta mislila resno. Skličeta naj vse dejavnike znotraj naše skupnosti in sprožita široko razpravo. Ker se dobro zavedam zapletenosti položaja, sem mnenja, da moramo znotraj našega organiziranega sistema dati odgovore na nekatera vprašanja, vnesti v naš družbeni sistem nujne in potrebne spremembe ter vzpostaviti vsestranski dialog z vsemi našimi članicami in sogovorniki.
Storili bi veliko napako, če bi se enostavno požvižgali nad nastalim stanjem in si rekli: »počakajmo, bo minilo«. Vemo, da se samo nič ne bo uredilo. Današnja družba in z njo tudi naša narodna skupnost preživljata težke čase, v katerih se ob gospodarski stiski soočamo s krizo vrednot in naraščajočo stopnjo kritičnosti. V tem kontekstu postajajo včasih tudi nekatere gotovosti v sedanjem družbenem sistemu nekoliko zamegljene. V okviru naše Zveze smo ponudili nekaj predlogov glede reform in reorganizacije manjšine in se o njih soočamo z našimi članicami. Imamo jasne prioritete: izobraževanje in utrjevanje jezika predvsem med mladimi, zato moramo ojačiti tudi finančno vse tiste sredine, ki so za to strokovno poklicane. Ne moremo odločiti sami, pač pa ponujamo naše predloge političnim in civilnim sogovornikom.
Kljub zapletenemu času ostajam optimist, ker verjamem v naš organiziran sistem, ki je bil že pred skoraj dvajsetimi leti sposoben premostiti gospodarsko-bančno in družbeno krizo, ki je sovpadala z epohalnimi spremembami v Evropi in razkrojem Jugoslavije. Takrat nam je uspelo, ker smo ostali skupaj in skupaj dorekli novo pot in nove izbire. Skupaj smo premagovali težave in ponovno utirili naš sistem, ki nam ga podobne skupnosti zavidajo daleč naokoli. Potrebujemo močnejše poteze in odločnejše zasuke v smer reform in zdrave pameti. V okviru obeh krovnih organizacij deluje kakih 300 ustanov, organizacij in društev. Stopimo mednje, pogovorimo se z njimi o vsem tem ter skupaj z njimi odločimo, kako naprej! Njim smo dolžni odgovarjati in z njimi se dogovoriti za našo bodočnost. Naše članstvo je edino suvereno, da je seznanjeno z našimi pobudami, načrti in finančnimi dokumenti. Skupaj bomo razpršili dvome, odstranili suhe veje in se medsebojno utrjevali.
Vsakič, ko se je naša skupnost znašla v težavah, smo krizo premagovali skupaj, ker smo si zaupali. Tudi v tem času, ko izstopajo rušilni in kritični pogledi, moramo odgovoriti z vsakdanjim delom in pobudami. Množičen obisk Vecchietove razstave v muzeju Revoltella, pozitiven odziv na skupno proslavljanje Dneva slovenske kulture, zanimiv posvet o športu v goriškem Kulturnem domu (in še bi lahko našteval): to so naši odgovori na kritike in denunciantom. Omenjenim in na stotine drugim podobnim dogodkom, za tisoče ur treningov, pevskih in glasbenih vaj, neutrudnega novinarskega dela, sestankov, stikov, dnevne tihe diplomacije in za veliko drugega v korist naše skupnosti gredo tako sporni milijoni evrov, zaradi katerih si »zaslužimo« cele strani italijanskega tiska, ko pa organiziramo odmevne iniciative (Slofest) pa le nekaj vrstic. V ta prizadevanja sodi tudi večtedensko delo, katerega sad je naš predlog o spremembi sistema financiranja, ki ga bomo v naslednjih dneh posredovali deželni upravi. Nastal je v sozvočju z vsemi našimi organizacijami in ustanovami, ker je naša naloga tudi ta, da povezujemo, skupaj odločamo in da jih zastopamo. In dokler bo to povezovanje uspešno, se nam ni treba bati prihodnosti.