Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predsednika krovnih organizacij gosta srečanja Na kavi s knjigo

24/01/2013
Trst, 23.01.2013 - Srečanje Na kavi s knjigo
Gosta tokratne sredine matineje v Tržaški knjigarni sta bila predsednika manjšinskih krovnih organizacij Drago Štoka (SSO) in Rudi Pavšič (SKGZ), ki pa nista govorila o rečeh, o katerih običajno govorita, temveč o knjigah, založništvu in pomenu spoštovanja jezika kot velike vrednote. Srečanje Na kavi s knjigo sta povezovali Martina Kafol (ZTT) in Nadia Roncelli (Mladika), urednici založb, ki sta skupaj s Tržaško knjigarno soorganizatorki kavnih seans.
Sproščeno druženje je uvedla Martina Kafol, ki je gosta vprašala, kako preživljata čas, ko zaradi službenih dolžnosti nista vpeta v zamejske zadeve, voditeljico pa je tudi zanimalo, kaj sogovornika v prostem času najraje bereta. Zvestim obiskovalkam in obiskovalcem Tržaške knjigarne je Rudi Pavšič zaupal, da ponavadi bere več knjig hkrati. Trenutno prebira delo slovenskega novinarja Alija Žerdina Omrežje moči, knjigo Proti toku, ki je nastala pod peresom italijanskega politika Massima D'Aleme in priročnik, ki govori o kolesarjenju po Sloveniji.
Izvedeli smo tudi, da Rudi Pavšič potrebuje le štiri ure in pol spanja na dan, kar mu zagotavlja manj »zapravljenega« časa. Ob zori, ko večina ljudi še spi, predsednik SKGZ na svetovnem spletu pregleda vse novice in po potrebi pošilja elektronsko pošto svojim sodelavcem.
Drugačen ritem pa ima Drago Štoka, ki v povprečju spi sedem ur, jutranji ritual pa je zelo podoben tistemu, ki ga je omenil Pavšič. Vendar z eno razliko. Predsednik SSO raje posega po papirnatih časopisih; najprej prebere naš dnevnik, nato tržaški dnevnik Il Piccolo, sledita slovenska časopisa Finance in Delo, nato pa v kakem baru prelista tudi Libero in Corriere della Sera. »Zelo rad sem seznanjen tudi z delom desnice,« je včeraj dejal Štoka in dodal, da tržaški Il Piccolo kljub svoji provincialnosti s kulturnega zornega kota prinaša precej dobre članke.
Drugače pa je s knjigami, za katere ima Drago Štoka manj časa, a kljub temu zelo rad poseže po njih. Štoka je prepričan, da bodo knjige kljub vedno večji uporabi elektronskih naprav preživele. Slišali smo, da zelo rad kupi knjige na knjižnih predstavitvah, najljubša pa so mu dela Alojza Rebule, režiserja in pisatelja Pier Paola Pasolinija in Maura Corone. Pri slednjemu je Štoki všeč predvsem njegov natančen način opisovanja življenja v gorah, za kar je nedvomno potrebno tudi izurjeno oko.
Včerajšnja gosta sta v nadaljevanju spregovorila tudi o drugih temah, med drugim tudi o našem odnosu do slovenskega jezika, ki je po njunih ugotovitvah večkrat malomaren. Jezikovno izražanje mladih ljudi je pomankljivo, sta menila govornika in dodala, da bi bilo potrebno razmisliti o uvajanju novih modelov in metod poučevanja, ki bodo privlačnejše za mlade. Beseda je tekla tudi o zamejskih založbah, ki bi po Pavšičevem mnenju v nekaterih projektih morale med seboj sodelovati, že pregovorna zamejska razdeljenost pa bi vsaj na kulturnem področju morala biti manj prisotna. Štoka pa je spomnil, da sta tržaški založbi Mladika in ZTT v zadnjem obdobju izdali tudi knjige, ki nenazadnje imajo neko težo v našem prostoru. (sč)
(Primorski dnevnik, 24. januarja 2013)