Predsednika SKGZ in SSO pri predsednici paritetnega odbora za slovensko manjšino

29/10/2015
Rudi Pavšič, Walter Bandelj in Ksenija Dobrila
Obravnava slovenskega jezika v javni upravi potrebuje nadgradnjo. Sistem, ki glede uporabe slovenskega jezika v javni upravi v deželi FJK predvideva in urejuje podeljevanje finančnih sredstev oziroma storitev na osnovi projektov, je potrebno spremeniti in preiti na sistemsko in strukturno obravnavo teh storitev. Namen je gradnja mreže med deželo in lokalnimi upravami oz. občinami in medobčinskimi zvezami, kjer se bodo vse jezikovne storitve pretakale iz središčnega urada na periferijo, torej v vseh 32 občinah slovenske poseljenosti, ki jih je določil odlok predsednika republike leta 2007 na osnovi zaščitnega zakona 38/01, v 6 teritorialnih unijah in tudi v odnosu do koncesionarjev, ki so v neposredni pristojnosti občin.
To je povedala predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila med pogovorom s predsednikoma Slovenske kulturno-gospodarske Zveze Rudijem Pavšičem in Sveta slovenskih organizacij Walterjem Bandeljem, ki je bil na sedežu odbora v palači deželne vlade. Na sestanku so se soočili z vsebinami s področja zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji in z izvajanjem zaščitnega zakona. Glavni poudarek je bil na tem, da je potrebno uveljavljati slovenščino v javnih upravah in institucijah, kot to predvideva zakonodaja. To pa bo odvisno tudi od manjšine, ki mora zahtevati od javnih institucij, da se poslužujejo od zakona predvidenih finančnih sredstev, ter seveda tudi od slovenskih predstavnikov v lokalnih upravah, ki se niso vsi - je bilo slišati - dovolj poslužili te možnosti.
Na sestanku so se dotaknili še drugih tem, kot je npr. prihodnost Narodnega doma v Trstu. Temu bodo posvetili dodaten sestanek pred koncem leta. Na seji so se namreč dogovorili, da se bodo odslej več krat neformalno srečali in poglobili za manjšino najpomembnejša vprašanja. Posebno poglavje so namenili deželni reformi krajevnih uprav, kjer upoštevanje zaščitnega zakona in spoštovanje manjšinskih pravic ni bilo, milo povedano, neoporečno in verjetno ni naključje, da so prizivi kar kapljali (tudi iz drugih razlogov) in bodo statute medobčinskih unij v mnogih občinah podpisali komisarji. Tega se mora dežela zavedati, so povedali, glede neupoštevanja zaščitnega zakona pa je Ksenija Dobrila poudarila, da bo zahtevala od članov paritetnega odbora skupno stališče, ki ga bodo posredovali deželni predsednici Debori Serracchiani. Nedopustno je med drugim, da so nekateri statuti oz. ustanovni akti medobčinskih zvez samo v italijanskem jeziku.
Pavšič in Bandelj sta predloge predsednice Dobrila podprla in sama posredovala nekaj zamisli, da se spodbudi koriščenje prispevkov v 32 občinah. Pavšič je glede uporabe slovenščine v javni upravi med drugim predlagal, da se lahko javna uprava poslužuje tudi storitev in služb, s katerimi razpolagajo slovenske ustanove, od prevajalske službe do raziskovanja. Sploh pa je na seji prevladala ugotovitev, da je za reševanje glavnih problemov nujna konvergentnost oz. sinergično nastopanje za zaščito pravic slovenske manjšine in za reševanje nekaterih specifičnih skupnih tem.
Aljoša Gašperlin
(Primorski dnevnik, 29. oktobra 2015)