Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predstavitev priročnika o dvojezičnem otroštvu

14/01/2012
Gorica, 12.01.2012 - Suzana Pertot, Ivo Corva in Dunja Jogan
Dvojezični otroci potrebujejo dosledne in motivirane starše, saj bodo le tako usvojili oba jezika in se v njiju sporazumevali brez težav. Doslednost je potrebna tako v mešanih kot čisto italijanskih in slovenskih družinah; v mešanih mora dvojezični starš vztrajati pri pogovarjanju z otrokom v slovenščini, čeprav mu sin ali hči odgovarjata v italijanščini. Za slovenske družine je doslednost prepotrebna pri odpravljanju interferenc med jezikoma, italijanski starši pa morajo biti dosledni in motivirani pri svoji odločitvi, da malčke vpišejo v šole s slovenskim učnim jezikom. Usvajanje dveh jezikov je namreč zelo dolg proces, ki se zaključi po dvanajstem letu starosti, zato ni nikakor pametno, da starši vpišejo otroka v slovenski vrtec, ko mogoče že vedo, da bo nadaljeval svojo šolsko pot na italijanski osnovni šoli.
Številnim koristnim nasvetom in navodilom za starše otrok, ki živijo v jezikovno mešanem prostoru, kakršna je nedvomno tudi goriška pokrajina, je bilo mogoče prisluhniti v četrtek na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici, kjer je Suzana Pertot predstavila svoj priročnik o dvojezičnem otroštvu. Kot je uvodoma povedal projektni menedžer Ivo Corva, publikacija z ilustracijami Dunje Jogan je eden izmed sadov čezmejnega evropskega projekta Jezik-Lingua. Po uvodu Corve in pozdravu Silvana Cecottija v imenu Fundacije Goriške hranilnice je Pertotova spregovorila o dvojezičnih otrocih, o usvajanju dveh jezikov in o možganskih procesih, ki so pri tem soudeleženi. Pojasnjeno je bilo, da morajo otroci v učenje dveh jezikov vložiti velik umski in čustveni napor, pri čemer je zanje izredno pomemben odnos, ki ga imajo starši do obeh jezikov. Mamice in očetje morajo biti svojim otrokom v zgled. Če drugega jezika ne poznajo, se morajo tudi sami naučiti kakšno njegovo besedo in enostavni stavek. Skupaj z otroki lahko gledajo risanke, čeprav jezika ne razumejo, lahko vzamejo v roke slikanico ali knjigo in jo berejo s pomočjo otrok, ki v šoli usvajajo prvine drugega jezika in so zelo zadovoljni, če lahko starše nekaj naučijo. »Če otroci občutijo željo staršev po usvajanju dveh jezikov, bodo pri njihovem učenju uspešnejši,« je razložila Pertotova in opozorila, da so otroci z odprtim značajem pri tem olajšani. Med večerom je bilo govora tudi o prednostih, ki jih prinaša dvojezičnost in jih pripadniki slovenske narodne skupnosti dobro poznamo. Pri tem je bilo zlasti zanimivo, da je med italijanskimi družinami, ki svoje otroke vpišejo v slovenske šole, v zadnjih časih vse pomembnejši ekonomski faktor, saj pričakujejo, da jim bo poznavanje dveh jezikov pomagalo pri iskanju zaposlitve.
Predstavitev knjige je bila dobro obiskana, saj je bilo udeležencev okrog sedemdeset. Preko polovico prisotnih so predstavljali starši italijanske narodnosti, kar nedvomno dokazuje, da vlada med njimi veliko zanimanje za vprašanja dvojezičnosti. Iz njihovih vprašanj je bilo mogoče razbrati tudi dvome, ki jih imajo, ko vpišejo svoje otroke v slovenske šole. Najbolj razširjena je nedvomno bojazen, da bi ne uspeli slediti otrokom pri njihovem šolanju, da bi jim ne znali pomagati pri opravljanju domačih šolskih obveznosti in pri usvajanju slovenskega jezika. Italijanskim staršem je bilo razloženo, da razpolaga slovenska narodna skupnost z ustanovami, ki otrokom nudijo pomoč pri popoldanskem učenju, da otroci svoje znanje slovenskega jezika lahko utrjujejo tudi v športnih in kulturnih društvih, da je na voljo cel kup organizacij, v katere se lahko vključijo za utrjevanje znanja slovenskega jezika, da so za usvajanje slovenščine zelo koristni bivanja in kolonije v Sloveniji. Pertotova je poudarila, da morata biti oba starša prepričana v izbiro slovenske šole, drugače bo otrok imel težave pri usvajanju jezika, za mešane družine pa je zlasti pomembno načelo en človek - en jezik, ki se ga morata starša držati, čeprav je to včasih vir frustracij predvsem za dvojezičnega starša, ki mu otrok odgovarja v italijanskem jeziku.
Med predstavitvijo priročnika je bilo napovedano, da bodo v okviru projekta Jezik-Lingua priredili tudi delavnicepod vodstvom Jane Pečar in Marianne Kosic. Za udeležbo na njih se je zanimalo več staršev, ki bi se radi poglobili v vprašanja dvojezičnosti, predvsem pa bi radi zagotovili svojim otrokom čim boljše pogoje, da bi usvajali dva jezika in spoznali vso njuno lepoto. (dr)
(Primorski dnevnik, 14. januarja 2012)