Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predstavniki krovnih pri Slovencih v Terski dolini

09/09/2015
Luigia Negro, Luisa Cher, Viljem Černo, Rudi Pavšič in Riccardo Ruttar

Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij prepričano zagovarjata potrebo, da se v Terski dolini ustvarjajo vsi pogoji, da bi Slovenci dobili boljše pogoje za svojo aktivnost in uveljavitev. Dejstvo je, da so prav Terske doline najbolj zapostavljeno območje Slovencev na Videmskem in da potrebujejo širšo solidarnost in pomoč slovenske narodne skupnosti, same Slovenije in samih deželnih inštitucij. To je srž daljšega srečanja, ki ga je v Bardu imelo zastopstvo obeh krovnih organizacij, v katerem so bili deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič (ob njem še Luigia Negro in Dorica Kresevič) in pokrajinski predsednik SSO Riccardo Ruttar, s predstavnikoma krajevne društvene stvarnosti Viljemom Černom in Luiso Cher.
V lepo urejenem krajevnem muzeju so se predstavniki krovnih organizacij seznanili z dejavnostjo društva in etnografskega muzeja, ki je bil dograjen in urejen v okviru evropskega projekta Zbor zbirk. Slovenci Terskih dolin želijo biti obravnavani enakovredno kot ostale slovenske stvarnosti na Videmskem in v zamejstvu sploh. Potrebujejo pa minimalno operativno osnovo in bolj prepričan kadrovski pristop, ki edina lahko zagotovita določeno organizirano kontinuiteto. S tem v zvezi so izrekli zadovoljstvo, da so bili letos, s strani Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu ter samih krovnih organizacij, deležni posebne podpore. Tako Viljem Černo kot Luisa Cher sta bila mnenja, da ta novost predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje delovanje in sta izrazila prepričanje in željo, da mora letošnja pozornost postati redna.
Ob takem pristopu bodo v Terskih dolinah lahko brez večjih težav načrtovali društveno in muzejsko bodočnost, prirejali pobude ter storili vse, da bo slovenski jezik in njegove narečne izpeljanke ohranile svoje dostojanstvo in se širile. S tem v zvezi je še posebej pomembno, da se primerno reši vprašanje dvojezičnega poučevanja. Potrebno bo, da se različne interpretacije šolskega pristopa rešujejo v interesu mladih iz teh krajev in ne v birokratsko-institucionalni logiki. Osnova mora biti zaščitni zakon, ki občine teh dolin postavlja v dvojezično območje. Škoda je, da je bilo v zadnjem času vloženega toliko truda, da bi tudi ti kraji dobili dvojezičen pouk, in da se je na koncu vse izjalovilo.
Priložnost srečanja v Bardu je nudila priložnost za poglobljeno analizo položaja Slovencev na Videmskem, ki se morajo boljše povezati med seboj in ustvariti vse pogoje, da bodo Slovenci iz Kanalske, Terske in Nadiške doline ter iz Rezije bolje povezani med seboj in ustvarjali potrebno celoto, ki se bo prepletala in bogatila s stvarnostjo na Goriškem, Tržaškem in čezmejnostjo.