Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predstavniki SKGZ pri vodstvu SKS Planika

09/12/2015
Rudi Bartaloth, Rudi Pavšič, Nataša Gliha Komac, Luigia Negro
Vse od svoje ustanovitve leta 1997 si Slovensko kulturno središče Planika prizadeva za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika in kulture v Kanalski dolini. O delovanju društva, njegovi bogati ponudbi in težavah so se na srečanju na sedežu v Ukvah pogovarjali predsednica Nataša Gliha Komac in član vodstva društva Rudi Bartaloth ter deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, pokrajinska predsednica krovne organizacije Luigia Negro in organizacijski tajnik Marino Marsič.
SKS Planika že vrsto let prireja tečaje slovenščine za otroke in odrasle. V letošnjem letu obiskuje tečaje približno dvajset učencev. Društvo razpolaga tudi z bogato knjižnico, ki šteje nad 11.000 naslovov, njegove prostore pa uporablja tudi Glasbena matica za svoje delovanje. Društvo zelo dobro sodeluje s slovenskimi organizacijami na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji, s katerimi že vrsto let prireja skupne dogodke. Sodelovanje poteka tudi z videmsko univerzo in s Slovenskim raziskovalnim inštitutom.
Kljub razvejani dejavnosti pa se člani odbora spopadajo s hudimi finančnimi težavami, ki postavaljajo pod vprašaj preživetje društva. Javni prispevki, zlasti iz Slovenije, so se v zadnjih letih krepko znižali, kar močno ovira društveno delovanje. Zaradi tega odborniki resno razmišljajo o prekinitvi društvene dejavnosti, če se finančni položaj ne bo izboljšal.
Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izpostavil pomen slovenske organizirane dejavnosti v Kanalski dolini in same Planike. Predvsem je pomembna redna izmenjava informacij tako na pokrajinski kot na deželni ravni med društvom in krovno organizacijo. Poudaril je tudi potrebo po sistemskem sodelovanju med slovenskimi organizacijami na Videmskem in v sami Kanalski dolini, kjer je treba odpraviti določena nesoglasja, ki ne koristijo nikomur. Poiskati je treba priložnosti za skupne pobude, da se utrdi slovenska stvarnost in da postane naša prisotnost vse bolj prepoznavna.
Predstavniki SKGZ so bili mnenja, da bo potrebno okrepiti stike z javnimi upravami, začenši z občinami, ki so vključene v seznam zaščitnega zakona, in si prizadevati, da se zaščita maksimalno uresničuje na Videmskem. Nove generacije upraviteljev namreč ne poznajo položaja Slovencev in posledično nimajo potrebne občutljivosti do naše problematike, kar se pozna tudi pri nekaterih njihovih političnih izbirah.
Glede poučevanja slovenščine je SKGZ mnenja, da bi morali po špetrskem zgledu uvesti večjezično poučevanje tudi v šole drugih območij na Videmskem. Za obravnavanje tovrstnih vprašanj deluje v okviru krovne organizacije pravno-posvetovalna delavnica, ki se ukvarja s tovrstno problematiko in je na razpolago tudi organizacijam in društvom na Videmskem in v sami Kanalski dolini.