Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predstavniki Slovencev iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške pri predsedniku RS Borutu Pahorju

21/02/2014
Ljubljana, 20.02.2014 - Predsednik RS Borut Pahor in predstavniki Slovencev
Predsednik republike Borut Pahor je včeraj priredil vsakoletni sprejem ob slovenskem kulturnem prazniku za predstavnike slovenskih manjšin iz Avstrije, Hrvaške, Italije in Madžarske. V nagovoru je izrazil optimističen pogled na prihodnost teh manjšin, saj se stvari premikajo na bolje in se problemi spreminjajo v priložnosti. Pahor verjame, da je prav na področjih, ki zadevajo delo manjšin, v minulih letih na splošno prišlo do napredka. »Problemi se bolj spreminjajo v priložnosti kot obratno,« je ocenil in izpostavil tri tokove, kjer so se stvari premikale v pozitivno smer.
Eden je »zgodovinski evropski tok«, ki gre v smer odprave meja, združevanja prej ločenih narodov, Evrope sožitja in večkulturnosti. Pahor trdno verjame v idejo združene Evrope, ki mora ostati prevladujoča, saj bi njen zastoj pomenil vrnitev k stari geopolitiki, ki za Slovenijo nikoli ni pomenila nič dobrega.
Drugi tok se nanaša na pozitivne spremembe v odnosu matične države do manjšin in organizacij v zamejstvu. Slovenija je po Pahorjevih besedah postala »veliko bolj zavezana glavnemu poslanstvu, da se slovenstvo ohranja, in to na način, kot ga vi vidite kot primernega v vašem okolju in med vašimi oziroma našimi ljudmi«. V njenem odnosu je danes manj pokroviteljstva in več zavedanja, da je treba upoštevati subjektiviteto manjšinskih skupnosti in njenih političnih predstavnikov.
»Do sprememb pa je prišlo tudi pri vas,« je predsednik sporočil zbranim manjšincem. Tudi te spremembe pa so šle v pravi smeri, saj v manjšinah danes bolje razumejo, »da je potrebno več sodelovanja in manj starih ideoloških predsodkov«, ki so morda legitimno obstajali pred četrt stoletja, danes pa so zastareli in v veliki meri preseženi. Predsednikov pogled v prihodnost je tako optimističen - »ne brez problemov, ne brez razlogov za skrbi, ampak z nekim zadovoljstvom nad storjenim in vedenjem, kako primerno reševati te probleme, da jih bomo spremenili v priložnosti«.
Priložnost za govore so na sprejemu dobili tudi predstavniki manjšine - iz Italije predsednica Inštituta za slovensko kulturo v Špetru Bruna Dorbolò, iz Madžarske vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andrea Kovacs, iz Hrvaške predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc in iz Avstrije strokovni nadzornik Deželnega šolskega sveta za Koroško Theodor Domej.
Vsi so ubirali prijazne in relativno optimistične tone ter se zahvalili za pomoč matične države njihovim manjšinam. Bruna Dorbolò se je predsednku zahvalila za pozornost in pomemben doprinos slovenske države pri realizaciji špetrskega multimedialnega okna, ki je nastalo v okviru evropskega projekta Jezik-Lingua. Teodor Domej je govoril o uspehu dvojezičnega šolstva na Koroškem, ob kulturnem prazniku pa vsem zaželel »uspehe, kot jih imajo te dni slovenski športniki in športnice v Sočiju, nenazadnje tudi ena Korošica, čeprav s te strani meje«.
Darko Šonc je spomnil, da se v manjšini že leta trudijo pomladiti članstvo v svojih društvih, a uspeha kljub številnim dobro pripravljenim »marketinškim akcijam« še vedno ni. Andrea Kovacs pa je poudarila pomen čezmejnih projektov za turistični in gospodarski razvoj Porabja, kar je pomembno tudi za razvoj jezika in kulture Porabskih Slovencev.
Predsednik republike vsako leto pred osrednjo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku priredi sprejem za predstavnike slovenskih manjšin v zamejstvu. Letos ga je priredil z zamudo, saj bi se v začetku februarja moral udeležiti odprtja zimskih olimpijskih iger, a se je zaradi razmer po ledeni ujmi v Sloveniji odločil, da ostane doma in spremlja urejanje razmer.
(Primorski dnevnik, 21. februarja 2014)