Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Predstavniki slovenske manjšine s člani posvetovalnega odbora Sveta evrope

02/07/2015
Slovensko predstavništvo s člani posvetovalnega odbora Sveta Evrope

Delegacija slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki so jo sestavljali predsednika SKGZ Rudi Pavšič in SSO Walter Bandelj ter predsednica paritetnega odbora Ksenija Dobrila, ob katerih sta v predstavništvu zveze manjšin Confemili bila tudi Bojan Brezigar in Domenico Morelli, je včeraj na avdiciji v Rimu predstavila delegaciji Sveta Evrope (SE) stanje in odprta vprašanja glede zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji z ozirom na izvajanje določil Okvirne konvencije o zaščiti manjšin SE, katere podpisnica je tudi Italija. Evropsko institucijo so zastopali izvedenci za manjšinska vprašanja, člani posvetovalnega odbora, ki preverjajo, kako posamezne države izvajajo obveze iz konvencije.
Srečanje je trajalo poldrugo uro, med katero so predstavniki slovenske manjšine podrobneje obrazložili članom posvetovalnega odbora svoje poglede in pripombe na izvajanje manjšinske zaščite. Ugotovitve o pozitivnih premikih a tudi o še odprtih problemih in neizpolnjenih obvezah so jim tudi v pisni obliki izročili v spomenici, ki razčlenjeno obravnava glavna odprta vprašanja.
Spomenica se navezuje na resolucijo sveta ministrov SE iz leta 2012, ki je ugotovila določen napredek Italije pri zaščiti slovenske manjšine z določitvijo območja izvajanja zaščitnega zakona 38 in leta 2001 ter s pozitivnimi koraki na področju večjezične toponomastike in z ustanovitvijo manjšinskega omizja pri ministrstvu za notranje zadeve. SE pa je opozoril tudi na zamude glede izvajanja določil o javni rabi slovenščine, dostopnosti medijev v slovenskem jeziku za vse pripadnike manjšine, finančne pomoči za kulturne dejavnosti, možnosti šolanja v slovenskem jeziku, posebej pa je poudaril tudi potrebo po stabilnejših instrumentih za financiranje manjšinskih medijev.
Italijanska vlada je na ta priporočila odgovorila leta 2014 v poročilu o izvajanju zaščitnih obveznosti in navedla nekatere medtem sprejete ukrepe. Manjšinski predstavniki so v spomenici dali italijanski vladi priznanje za nekatere konkretne premike, na primer s stalnim posvetovanjem pri manjšinskem omizju na ministrstvu za notranje zadeve in s potrditvijo zneska in racionalnejšo razporeditvijo sredstev iz zakona 38. Digitalizacija je tudi pomagala rešiti problem vidnosti televizijskih oddaj v slovenščini. Ostaja pa odprtih več vprašanj, od javne dvojezičnosti in rabe šumnikov, do sedeža dvojezične šole v Špetru in slovenske pisarne pri deželnem šolskem uradu. Še najbolj pereč pa je problem krčenja sredstev za medije v okviru splošnega zakona o založništvu, s čemer je bil Primorski dnevnik v lanskem letu prikrajšan že za 70 odstotkov sredstev v primerjavi z javnimi prispevki, ki jih je prejemal v prejšnjih letih.
V nadaljevanju spomenice so podrobneje razčlenjena posamezna nerešena vprašanja. Glede javne rabe slovenščine so slovenski predstavniki izpostavili težave pri korektni rabi šumnikov na osebnih dokumentih, obrazcih in digitalnih platformah, pa tudi prepočasno uvajanje slovenščine na prometnih oznakah in v javnih prevozih, kjer se je na primer le tržaško prevozno podjetje, in še to le delno, prilagodilo zaščitnim normam.
Na šolskem področju je aktualen problem prilagajanje novih določil šolske reforme na potrebe slovenske šole, kot jih je v nekaterih že odobrenih popravkih iznesla poslanka Tamara Blažina. Posebnega pomena je problem selekcije šolskega osebja, avtonomije slovenskega deželnega šolskega urada, še nerešeni sta vprašanje priznanja Sindikata slovenske šole in slovenskega glasbenega šolstva. V zvezi s šolskim uradom se posebej opozarja na kršitev zaščitnega zakona v zvezi z dodeljevanjem šolskega osebja temu uradu, saj je pri tem prišlo do nazadovanja glede na že pridobljeno stopnjo zaščite.
Na področju političnih pravic manjšine je v deželni zakonodaji zajamčena izvolitev slovenskega predstavnika, v državni reformi volilnega zakona pa je problem nakazan, ni pa še rešen: bistvenega pomena bo določitev okrožja, ki naj olajša izvolitev slovenskega poslanca, za senat pa bi bilo oportuno Furlaniji Julijski krajini priznati dodatnega senatorja kot predstavnika slovenske manjšine. Reforma krajevnih uprav v FJK močno skrbi manjšino zaradi združevanja občin v unije, v sklopu katerih bo treba zagotoviti varovanje pridobljene stopnje jezikovne zaščite in upravne avtonomije.
Financiranje manjšinskih organizacij je bilo s proračunskim zakonom zagotovljeno v zadovoljivem obsegu za leto 2015, dobro pa bi bilo že vnaprej zagotoviti ustrezno in stabilno raven financiranja tudi za naslednja leta.
Boleče poglavje so mediji. Ob že omenjeni pereči problematiki Primorskega dnevnika, ki mu je treba v okviru reforme zakona o založništvu v najkrajšem času zagotoviti sredstva za preživetje, spomenica omenja tudi problematiko tednikov Novi Glas in Novi Matajur ter obnovitev konvencije RAI za manjšinske oddaje, ki zapade letos.
Spomenica omenja še Slovensko stalno gledališče v Trstu, ki je vselej bilo produkcijsko gledališče in mora v okviru reforme gledališč ohraniti in razvijati dragoceno vlogo posredovalca med kulturama. Posebej je izpostavljena tudi problematika videmske pokrajine, kjer nekateri v Reziji in ponekod v Benečiji zavračajo zaščito slovenskega jezika, čez da gre tam za drugačne jezikovne posebnosti. Ta stališča nimajo znanstvene osnove, sam zaščitni zakon pa določa, da ne bi smela trenutna politična večina na lokalni ravni pogojevati zaščite. V posebnem aneksu k spomenici je nazadnje še detajlno razčlenjena šolska problematika.
Člani posvetovalnega odbora SE so pozorno prisluhnili predstavitvi in zagotovili, da bodo odprta vprašanja resno poglobili in upoštevali tudi v nadaljevanju srečanj z italijanskimi državnimi organi, s katerimi bodo preverjali stanje v izvajanju obvez glede zaščite manjšin.
(Primorski dnevnik, 2. julija)