Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

50 let Dežele FJK: prihodnost v večji mednarodni vlogi in sodelovanju s Slovenijo

06/04/2013
NULL
Mnenja, vtisi, izkušnje in pogledi na prihodnost, ki naj bi se osredotočali na možnosti za mednarodno uveljavitev našega prostora, še zlasti s temeljno vlogo slovenske narodne skupnosti v Italiji, so bili tema včerajšnje okrogle mize, ki jo je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza ob 50-letnici ustanovitve Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine v dvorani Tessitori v Trstu.

Srečanje z naslovom »50 let Dežele FJK: ocene in perspektive« so oblikovale osebnosti, ki so se neposredno spopadale z upravljanjem te regije: Renzo Travanut, Alessandra Guerra in Roberto Antonione, ki so Deželi predsedovali med letoma 1994 in 2001. Ob njih je debato oblikovala tudi poslanka Tamara Blažina, deželna svetovalka v obdobju Illyjeve uprave, ki je v takratnem mandatu sodelovala pri oblikovanju in izglasovanju deželnega zakona za slovensko manjšino. Gostom sta vprašanja postavljala odgovorni urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in odgovorni urednik slovenskih informativnih sporedov RAI Marij Čuk.

Javno debato je priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza »iz potrebe«, po besedah njenega predsednika Rudija Pavšiča, »da se tudi SKGZ vključi v razmišljanja ob 50-letnici ustanovitve Avtonomne dežele FJK.« Po Pavšičevem uvodnem pozdravu je prisotne nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je prvič javno nastopila v tej funkciji. Komelova je v krajšem nagovoru izpostavila željo po nadgradnji visoke ravni, ki jo je dosegla slovenska narodna skupnost v Italiji, sredstvo za to nadgradnjo pa vidi še zlasti v osebnih odnosih. Nedvomno gre izpostaviti, da je ministrica navzoče nagovorila tako v slovenščini kot v italijanščini.

Pri ocenah o izpolnjevanju načel, ki izhajajo iz posebnosti statuta, s strani dežele Furlanije-Julijske krajine so bili vsi gostje enotni glede potrebe, da se poslanstvo prilagodi izzivom novega časa. Avtonomija in posebnost statuta naj torej ne bi več imeli smisla pri preseganju povojne geopolitične slike, ki »zlasti po letu 2004«, po besedah Renza Travanuta, »ni več aktualna«. Prav to geopolitično izhodišče bi bilo treba obrniti k uveljavljanju Dežele na mednarodni ravni. V tem kontekstu so Blažinova, Guerrova in Travanut namenili nekaj kritik na račun italijanskega državnega centralizma, ki onemogoča FJK, da uveljavi svojo mednarodno vlogo.

Kar pa zadeva ravno mednarodno vlogo FJK, je beseda tekla predvsem o možnostih razvoja, ki jih ponujajo evro regije, v katere sicer Travanut ne verjame, in makro regije, v katerih vidi Blažinova možnost razvoja, Antonione pa izgubo specifike prostora. Vsi so se pa strinjali s potrebo po sodelovanju med Deželo FJK in Republiko Slovenijo. Travanut je citiral Romana Prodija, ki je leta 2004 v Gorici izjavil, da je pred prebivalci FJK možnost, da sodelujejo s sosedi in ustvarijo skupno prihodnost. »Možnosti sodelovanja vidim v skupnih infrastrukturah, zdravstvenih sistemih in prevozih. Odnos z Republiko Slovenijo se ne sme omejiti le na jedrsko centralo v Krškem,« je njegovo razmišljanje nadgradila Blažinova.

»Nesmiselna se mi zdi poteza predsednika dežele, da prepusti mednarodno politiko drugemu odborniku, ki ne more biti sogovornik pri mednarodnih partnerjih.« Kritiko Antonioneja na račun mednarodne politike Renza Tonda je v nadaljevanju pogovora podprla tudi Guerrova.

Sogovorniki so pa bili enotnega mnenja, da predstavlja slovenska narodna skupnost v Italiji velik potencial pri oblikovanju podobe FJK na mednarodni ravni in v Evropski uniji. Travanut je bil v zvezi s tem mnenja, da »Slovenci v Italiji ne smejo slediti dinamikam, ki so pripeljale do krize italijanske politike«.

Sproščen pogovor se je zaključil z enotno mislijo, da potrebuje politika, državna ali deželna, za skupno rast vseh dejavnikov FJK veliko mero človeške kulture, ki jo lahko najdemo tako na desnih kot na levih političnih opcijah.
Sklepne besede je podal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rudi Pavšič: »Če ne želimo zamuditi priložnosti, ki nam jih ponuja naš čas, je potrebno večje zaupanje med Deželo FJK in Republiko Slovenijo in to s pomočjo dialoga in vsestranske konfrontacije.«
(mlis - Primorski dnevnik, 6.4.2013)