Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Prizadevanja za usklajeno nastopanje in načrtovanje

29/10/2011
Trst, 28.10.2011 - Posvet Premisliti teritorij
Skrb za prostor je ključnega pomena, če hočemo načrtovati prihodnost. Pri tem pa mora biti jasno, kakšno prihodnost imamo v mislih. V času, ko tržaški občinski odbor na osnovi predstavljenih smernic pripravlja nov prostorski načrt, so se slovenske organizacije aktivirale in posredovale županu Robertu Cosoliniju skupen dokument (sestavili so ga SKGZ, SSO, SDGZ, Kmečka zveza in banka ZKB v sklopu Gospodarskega foruma), usklajeno delo pa hočejo nadaljevati in nadgraditi. V ta okvir sodi včerajšnji posvet Premisliti prostor, ki ga je v veliki dvorani Narodnega doma priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Javno srečanje je povezoval Alan Oberdan, ki je na koncu prebral krajše besedilo s predlogom, da se ustanovi tehnična skupina, ki bi se redno ukvarjala s to temo.
Ob predstavnikih institucij, organizacij in raznih političnih strank na srečanju o skupnem obravnavanju prostora ni bilo opaziti predstavnikov Sveta slovenskih organizacij in Stranke slovenske skupnosti. Med razpravo pa je Danilo Slokar (Severna liga) opozoril na odsotnost tržaških občinskih svetnikov in odbornikov (z izjemo predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča), ki bi jih moral prostorski načrt zanimati. Res je, da je bilo včeraj popoldne kar nekaj sočasnih dogodkov, na posvetu se je zbralo okrog 40 ljudi.
**Občina bo upoštevala**
Pokrajinski tajnik SKGZ Ace Mermolja je obžaloval, da so na ozemlje tržaške pokrajine »nametali« plinovod, avtocestne predore, industrijske, znanstvene in druge objekte. Prevladal je gospodarski interes, prostorski načrti in gradnje pa niso vedno spoštovali kraške estetike. »Ostaja nam še marsikaj lepega in dobrega. Tam začnimo delati,« je dejal.
Navzoče so pozdravili predstavniki institucij. Tržaški župan Roberto Cosolini je potrdil, da je dokument Gospodarskega foruma o prostorskem načrtu koristen, nekatere točke so že v samih smernicah, druge bodo vzeli v pretres. Občina bo pri snovanju prostorskega načrta upoštevala posebnost, ki jo predstavljajo slovenska skupnost in gospodarske dejavnosti, v katerih je le-ta močno prisotna.
Po mnenju državnega sekretarja za Slovence v zamejstvu in po svetu Borisa Jesiha je dobro, da se Slovenci angažirajo, saj se spremembe pogosto dogajajo mimo nas, podpredsednik Pokrajine Trst Igor Dolenc pa je izrazil upanje, da se bodo zaključki posveta spremenili v konkretna dejanja. Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič je opozoril, da moramo skupaj premisliti prostor brez fige v žepu, posvet pa je lahko izhodišče.
**Kakšen je naš prostor?**
Arhitekt Danilo Antoni opaža neko splošno zadrego, povezano s potrebo po novi strategiji. Iztočnica za vsakršno planiranje morajo biti morfološke značilnosti tržaške pokrajine, ki povezuje morje, obalo, planoto in gričevje. Arhitekt je poudaril, da bi morali spodbujati ozaveščeno skrb za naš prostor ter skupaj najti sive cone, ki jih lahko ovrednotimo. Med temi je recimo opuščena vojašnica pri Banih, za katero bi lahko izdelali najrazličnejše načrte, ko bi vsaj vedeli, kako se bodo v prihodnosti razvijale naše dejavnosti - od gospodarstva do šolstva. Če tega ne vemo, bo težko, saj je urbanistično načrtovanje odraz naših potreb. Gotovo bi bila koristna tehnična skupina, ki bi obravnavala urbanistična vprašanja in ponujala hitre odgovore.
Inženir Peter Sterni je opisal urbanistično ureditev, ki vpliva na tukajšnje dejavnosti in jih omejuje. Trst je močno podvržen zaščitnim predpisom in služnostim, ki predvsem na Krasu onemogočajo razvoj. Ob štirih naravnih rezervatih je tu zelo gosta prisotnost zaščitenih območij iz programa Natura 2000, hidrogeološka zaščita (12 tisoč hektarjev) pa je na večjem delu Krasa neupravičena. Krajinski zaščitni indeks kaže, da je največ omejitev v devinsko-nabrežinski, repentabrski in zgoniški občini (kjer je zaščitenih 70% ozemlja), najmanj v Miljah. Primerne razvojne strategije in medobčinskega načrtovanja ni, Občina Trst vinkulira ogromno površin, Gospodarski forum pa predlaga smernice za primerno ravnanje z ozemljem.
**Gospodarske dejavnosti**
Predsednik Kmečke zveze Franc Fabec je spomnil, da je bilo kmetijstvo za Trst vselej rezervno območje, ki se je ob potrebi podredilo infrastrukturam in gospodarskim načrtom. Propadanje kmetijstva gre po njegovem prišteti tako splošni sektorski krizi kot raznarodovalni politiki, Občina Trst pa je razkosala kmetijstvo in mu odvzela 3500 hektarjev brez primernih družbenih protivrednosti. Nadaljnje oviranje je nesprejemljivo, spraševal pa se je, v kolikšni meri se je manjšina borila in ali bo izkoristila nove priložnosti, kot je npr. zadeva o zaščiteni znamki Prosecco.
O katerem prostoru dejansko govorimo, pa se je vprašal direktor SDGZ Andrej Šik. Eni ga pojmujejo kot prostor, v katerem večinoma domuje slovenska manjšina, drugi upoštevajo celo tržaško pokrajino. Med slednjimi je SDGZ, saj zagovarjanje enklav ne vodi daleč. »Pogosto se naši pogledi razlikujejo od stališč Kmečke zveze in drugih dejavnikov, Gospodarski forum pa je nastal, da bi to usklajeval in da bi lahko manjšina nastopala kot celota,« je pojasnil. Slovenci ne moremo mimo tega, da smo odvisni od celotnega krajevnega gospodarstva. Ne smemo misliti, da se nas kriza industrije ne tiče, saj so Slovenci tudi delavci in podjetniki, povezani z industrijskimi dejavnostmi. Zaradi demografskega trenda je za Slovence edina strategija združevanje moči in prostorska problematika je ena od zadev, pri kateri bi morali skupaj pokazati, kaj zmoremo.
Po razpravi je predsednik SKGZ Rudi Pavšič razložil, da krovna organizacija želi omogočiti poglobljeno obravnavo življenjsko pomembnih vprašanj, ker smo Slovenci sestavni del ozemlja. Na njem se ne smemo braniti, marveč moramo odigrati vlogo protagonista. (af)
(Primorski dnevnik, 29. oktobra 2011)