Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Reforma krajevnih uprav ne sme zmanjšati ravni zaščite

06/11/2014
Trst, 05.11.2014 - Avdicije so potekale v dvorani Deželnega sveta FJK
Deželna reforma lokalnih uprav ne sme zmanjšati ravni zaščite slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nasprotno, upoštevati mora vse mednarodne in državne sporazume in zakone, začenši z zaščitnim zakonom št. 38 iz leta 2001. Zaradi tega so tudi nujne spremembe v zakonskem osnutku, ki ga je pripravil pristojni deželni odbornik Paolo Panontin in v katerem slovenska manjšina ni sploh omenjena.
To so poudarili predstavniki slovenske manjšine v deželi Furlaniji-Julijski krajini včeraj dopoldne na avdicijah v dvorani deželnega sveta pred člani pristojne deželne komisije. Ti so ob predsedovanju Vincenza Martinesa nato prisluhnili tudi predstavnikom sindikalnih organizacij, komisije za enake možnosti in občinskih tajnikov.
Svoja mnenja in predloge za izboljšanje zakonskega osnutka so posredovali Samo Pahor za društvo Edinost, predsednica paritetnega odbora za slovensko manjšino Ksenija Dobrila, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in župan Občine Repentabor Marko Pisani ter Gianni Torrenti v imenu posvetovalne komisije FJK za Slovence.
Z avdicij je po eni strani izšlo, kot rečeno, da mora ostati raven zaščite vsaj na isti ravni kot doslej. Po drugi pa je bil poudarek na dejstvu, da ni deželna vlada upoštevala učinkov oziroma posledic na gospodarsko, družbeno in kulturno življenje v posameznih občinah z manj kot 30.000 prebivalci, ki se bodo morale - tako pravi zdajšnji zakonski predlog - združevati z drugimi. Skratka, reformo so pripravili brez upoštevanja specifičnih značilnosti na posameznih območjih in torej tudi prisotnosti slovenske manjšine, vrh vsega pa brez simulacij glede njene učinkovitosti.
Sicer so na avdicijah vsi izrazili mnenje, da so reforme danes potrebne, vendar morajo biti reforme koristne. Poleg vprašanja učinkov in upoštevanja manjšine je marsikdo postavil pod vprašaj tudi načelo varčevanja, na katerem sloni zahteva po tej reformi. Če je npr. Pavšič spomnil, da je 90 odstotkov stroškov za javno osebje in da bodo ostali ti stroški nespremenjeni, je Pisani spomnil, da predstavljajo najučinkovitejši način za varčevanje konvencije med občinami.
Glavno vprašanje je bilo vsekakor namenjeno zaščiti slovenske manjšine in ohranjanju pravic. Če je Samo Pahor poudaril, da mora dežela zagotoviti minimalno raven zaščite, ki jo določa italijanska ustava, je Ksenija Dobrila povedala, da bo paritetni odbor vzel v pretres zakonski osnutek na prihodnji seji, ki bo 18. novembra in na katero je vabljen tudi odbornik Panontin. Predsednica Dobrilova je vsekakor poudarila, da mora deželna uprava upoštevati vse državne in deželne zakone glede zaščite jezikovnih manjšin in spomnila na 32 občin, ki jih je določil odlok predsednika republike leta 2007 in v katerih se izvaja zaščitni zakon. Poseben poudarek je bil na 8., 9., 10., 21. in 28. členu, ki jamčijo pravico do uporabe materinega jezika v odnosih z javno upravo, vidno dvojezičnost, zaščito družbenih, gospodarskih in okoljskih interesov ter jamstvo že doseženih pravic. Dobrilova je tudi opozorila na 4. člen zakona št. 38/01, na osnovi katerega mora vsaka reforma lokalnih uprav jamčiti isto raven zaščite.
Da so občine najbolj pristen način povezovanja občanov z javno upravo, je nato poudaril Pavšič (še prej je Torrenti dejal, da zadeva zakonski osnutek bolj reformo upravljanja ozemlja kot pa jezik in kulturo). Občine so zato izrednega pomena in je potrebna pozornost tudi iz psihološkega vidika. Zato so glede napovedanega združevanja potrebne spremembe, nastajajoče unije občin pa bodo morale upoštevati zakon št. 38 oz. uporabo slovenskega jezika. To bo veliko bolj zahtevno pri ohranjanju avtonomije 32 omenjenih občin in vprašanje je, kako prenesti vsebino reforme na te občine in obenem zagotoviti raven zaščite. Zaradi tega je potrebno vnesti v zakonsko besedilo ustrezne varovalke, je dodal Pavšič, ki bodo jamčile slovensko prisotnost v novi realnosti in uporabo slovenskega jezika tako glede odnosov z javno upravo kot glede vidne dvojezičnosti.
Štoka je ne nazadnje povedal, da so reforme potrebne, a potrebujejo zdravo pamet. Z združevanjem občin ne bo nobenega prihranka, je dejal in spomnil, da je prišlo v Sloveniji z ustanovitvijo Občine Ankaran celo do obratnega procesa. Če je torej združevanje potrebno, mora priti do tega smotrno in v sodelovanju z občinami, je še povedal Štoka: če pa bo prišlo do prisilnega združevanja, bo moralo o tem po vsej verjetnosti odločati ustavno sodišče.
Aljoša Gašperlin
(Primorski dnevnik, 6. novembra 2014)

<> Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj na nujni seji zaradi načrtovane reforme krajevnih uprav oz. občin v deželi Furlaniji - Julijski krajini (FJK) pozvala vlado in urad predsednika republike k aktivnemu prizadevanju za zaščito pravic slovenske manjšine v Italiji. Slovensko manjšino v Italiji je razburil osnutek deželnega zakona za reformo krajevnih uprav v FJK, ki predvideva nekakšno funkcionalno združevanje tamkajšnjih občin. Povezovale naj bi se v unije občin, v katerih pa bi po trditvah slovenske manjšine imele več vpliva večje občine, ostale, predvsem tiste, v kateri so prisotni Slovenci, pa bi izgubile avtonomijo in vrsto upravnih pristojnosti.
Zastopniki manjšine opozarjajo, da v osnutku zakona trenutno ni omenjena prisotnost slovenske in drugih manjšin, vprašanje pa je tudi, ali je osnutek v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki Italijo zavezujejo pri zaščiti slovenske manjšine.
Komisija DZ za zamejce se je včeraj seznanila s problematiko ter stališči predstavnikov manjšine in urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tem je pozvala vlado, naj si še naprej prizadeva za zaščito pravic manjšine, uradu predsednika republike pa predlagala, naj podpre vladne predloge.
Predsednik komisije Ivan Hršak je v izjavi po seji zatrdil, da gredo sklepi v smer ohranjanja ravni pravic slovenske manjšine v Italiji. Ob tem je še dodal, da je bila preko slovenskega zunanjega ministrstva oblikovana ekspertna skupina, v kateri so predstavniki ministrstva, urada za zamejce, pravni strokovnjaki in dva predstavnika slovenske manjšine v Italiji.
Skupina naj bi oblikovala predloge za zaščito pravic manjšine v okviru predlagane reforme in poskušala sodelovati z deželnimi oblastmi v FJK pri naslednjih korakih. (STA)
(Primorski dnevnik, 6. novembra 2014)