Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Roberto Cosolini: sožitje je prioriteta!

22/11/2012
NULL
Odnosi in sodelovanje s Slovenijo oziroma Ljubljano in Koprom, gospodarska kriza, perspektive za razvoj Trsta in vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost na Tržaškem, so bila v ospredju torkovega zbora posameznikov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, katerega posebni gost je bil tokrat tržaški župan Roberto Cosolini. Na srečanju, ki ga je povezoval deželni tajnik SKGZ Livio Semolič, je Cosolini odgovoril na vsa vprašanja, ki so mu jih postavili člani slovenske krovne organizacije, in se v več kot dvournem pogovoru ni izognil niti najbolj žgočim temam.

Tržaški župan je pohvalil svojega predhodnika Roberta Dipiazzo, ki je kljub zaprtosti svoje desnosredinske uprave (Cosolini je pri tem izrecno omenil nekdanjega odbornika za kulturo Massima Greca) vzpostavil stike s kolegi iz Slovenije. Sedanja levosredinska uprava pa namerava te stike še okrepiti in je na tem že začela delati, kot je poudaril župan. »Omenil bi predvsem razstavo slovenskih slikarjev, ki je bila v Ljubljani in v Trstu ter je imela pokroviteljstvo obeh držav, pa tudi obeh občinskih uprav. Poleg tega bi dodal, da smo med določanjem kriterijev za dodeljevanje prispevkov kulturnim pobudam za naslednje leto odločili, da bodo imele prednost tiste, ki pospešujejo čezmejno sodelovanje oziroma tiste, ki prispevajo k temu, da se naše mesto in naša kultura odpirata navzven.« Cosolini je tudi napovedal, da podpira predlog slovenskih organizacij, da bi v središču Trsta priredili večji dogodek, ki bi vsem Tržačanom omogočil, da boljše spoznajo dejavnosti slovenske narodne skupnosti. Na srečanju so prišli na dan tudi predlogi za tesnejše sodelovanje med tržaškimi gledališči (skupno skladišče, scenografije in podobno), za predstavitev slovenskega dela Trsta v mestnih muzejih (slišati je bilo očitek, da prisotnost Slovencev v njih ni prikazana, pa čeprav so v skladiščih ohranjeni tudi predmeti iz slovenske kulturne dediščine).

Sicer je župan prepričan, da prevladuje v Trstu vse bolj sproščena klima in kot primer navedel zanimanje italijanskih staršev za vpisovanje svojih otrok v slovenske šole, kar bi bilo po njegovem še pred petnajstimi ali dvajsetimi leti nepojmljivo. Medtem ko se zdaj vedno več ljudi zaveda, da je poznavanje slovenščine bogastvo. Sam tudi upa, da bo še za časa njegovega županovanja prišlo do prave povezanosti med tu živečimi skupnostimi in se bo dvojezičnost (tudi vidna, ki ima predvsem simbolni pomen) doživljala kot nekaj naravnega. »Dvojezične table se zdaj postavljajo tam, kjer je to obvezno, nikjer pa ne piše, da je to prepovedano tam, kjer trenutno ni izrecno predpisano,« je povedal, pri tem pa dodal, da so pri vsem tem potrebni postopni koraki.

Glede infrastruktur, ki so po njegovem nujno potrebne za razvoj mesta, je Cosolini poudaril, da bi bilo treba ob večjih projektih ovrednotiti in okrepiti predvsem že obstoječe infrastrukture. To pa še zlasti v tem kriznem obdobju, ko je težje najti investitorje. Kar zadeva tržaško pristanišče, je ponovil, da je ključna povezava s koprskim in ostalimi severnojadranskimi pristanišči, glede železniških povezav pa je povedal, da se zavzema za to, da bi imeli vsaj dva vlaka na dan, ki bi iz Trsta brez vmesnih postaj peljala do Mester. Prisotni pa so ga spomnili, da bi bilo dobro imeti tudi povezavo med Trstom in Ljubljano.

Cosolini je tudi omenil, da je v tem obdobju za razvoj mesta ključno tudi čezmejno sodelovanje, saj bo treba v trenutku, ko je javnih sredstev vedno manj, črpati čim več prispevkov iz evropskih skladov. To je bila tudi ena izmed glavnih tem njegovega srečanja s koprskim županom Popovičem, s katerim sta se pogovarjala tudi o ustanovitvi neke mreže med župani čezmejnega območja in o evropskem združenju za teritorialno sodelovanje.

V zvezi z gospodarsko krizo, zaradi katere vse več ljudem grozi, da ostanejo brez dela, pa je Cosolini še poudaril, da je bila na primer tudi njegova solidarnost z delavci Sertubija predvsem poziv politiki, da mora biti v središču njene pozornosti pravica do dela, kar še zlasti velja za levico. (T.G. - Primorski dnevnik, 22.11.2012)