Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Rudi Pavšič gost uredništva Primorskega dnevnika

03/11/2011
Trst,  02.11.2011 - Rudi Pavšič uredništva Primorskega dnevnika
Slovenska manjšina ne potrebuje »lepotilnih ukrepov«, temveč nov sistem organiziranosti in javnega financiranja. Oba cilja sta zelo daleč, nekje pa je treba vendarle začeti, pravi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič, ki je bil včeraj gost novinarskega kolektiva Primorskega dnevnika. Povedal je, da se še ni odločil glede svoje ponovne predsedniške kandidature (občni zbor SKGZ bo prihodnje leto), delo v krovni organizaciji pa ga veseli in mu daje zadoščenja.
**»S strani SSO dobivamo le negativne odgovore«**
»Svet slovenskih organizacij je doslej odklonil vse naše predloge o bolj smotrni razdelitvi javnih prispevkov in o sodobnejši organiziranosti manjšine,« je povedal Pavšič. Omenil je neizpolnjene obveze programske konference SKGZ-SSO, odklon predloga o ustanovitvi Zveze Slovencev ter t.i. slovenskega parlamenta, ki bi ga sestavljali slovenski izvoljeni predstavniki in zastopniki manjšinskih organizacij, ustanov in društev, ki jih je vsaj 450. »V SSO ne morejo trditi, da SKGZ odklanja sodelovanje, potem ko nam sistematično zavračajo vse predloge, ne da bi nam posredovali alternativne rešitve,« je poudaril naš gost. Polemike z drugo krovno organizacijo se mu zdijo vsekakor nekoristne, tudi zato, ker bo SKGZ skušala izvesti vsaj nekaj sprememb in reform. Pri tem, ko so sklenili na seji deželnega sveta v Nabrežini, bodo iskali druge sogovornike.
**0,5% proračuna v prid izobraževanja mladih**
Pavšiču se ne zdi normalno, da gre le 0,5 odstotka manjšinskega proračuna (denar iz Rima in Ljubljane) za izobraževanje mladih. Nekaj v tem sistemu financiranja ne deluje, kot bi moralo, mi pa vztrajamo na porazdelitvi podpor iz leta 1991. Pavšič pravi, da bi bilo treba začeti pri glasbenem šolstvu. Ne gre za zahtevo po združitvi Glasbene Matice in glasbenega Centra Komel, pač pa po njunem sodelovanju, posebno na Goriškem. SKGZ je že zdavnaj predlagala združitev beneških časnikov Dom in Novi Matajur in večje sodelovanje med zamejskimi založbami. Tudi na tem področju dobivamo samo odklonilne odgovore, včasih pa predlogom sledi molk. »Namesto, da bi začeli tam, kjer se zadeve lahko rešijo brez večjih trenj in težav, smo priča vztrajanju pri "statusu quo", čeprav nas v Rimu, Sloveniji in na Deželi stalno spodbujajo, naj vendarle nekaj ukrenemo, mi pa nič,« je situacijo ocenil predsednik SKGZ. Javnih podpor bo vedno manj, manjšina pa se obnaša, kot da se je to ne tiče.
**»Mi nismo ukradli nobene nepremičnine«**
Odpiranje zveze včlanjevanju posameznikov se našemu gostu zdi v skladu s časi, znak odprtosti in še večje demokracije v SKGZ. Pavšič se ne zgraža, da katoliška Cerkev uresničuje svoje cilje tudi na področju gospodarstva in nepremičnin, zato ne vidi nič slabega, da se SKGZ ukvarja tudi z gospodarstvom in z upravljanjem nepremičnin. »Naša zveza ni nikomur nič ukradla,« je dejal naš sogovornik, ki je pojasnil, da je SKGZ večinski, ne pa absolutni lastnik v družbah in skladih, v katerih je navzoča. Z gospodarskimi in nepremičninskimi vprašanji se ukvarjajo strokovnjaki (hvala bogu, da imamo ljudi kot je Boris Peric, je dejal), dobiček pa SKGZ investira v manjšino. Pavšič je omenil sklad Trinko, Tržaško matico, KB Center v Gorici, Stadion 1. maj v Trstu in nastajajoči večnamenski center v tržaški Ul. Sv. Frančiška (obnovitvena dela naj bi se začela prihodnjo pomlad). Po tej poti se je do javnih podpor iz zakona o založništvu dolgo časa financiral tudi Primorski dnevnik. Odprto je vprašanje lastnine tržaškega Kulturnega doma, ki bi moral postati last vse manjšine. Pavšič ne razume in tudi ne sprejema vse te »nepremičninske gonje« na račun SKGZ, »saj bi morali v manjšini biti zadovoljni, da stvari na tem področju dobro funkcionirajo.«
**»SKGZ je politična in ne strankarska zveza«**
»Svet slovenskih organizacij nima težav, ker se istoveti s stranko Slovenske skupnosti, strankarski sogovorniki SKGZ pa so bolj razvejani in jih je kar nekaj,« je dejal Pavšič. Poudaril je, da je njegova organizacija, politična in ne strankarska, čeprav je priznal, da od časa do časa prihaja do zdrsov. Livio Semolič je v službi kot tajnik senatorke Tamare Blažina. Pavšiču se to ne zdi problem, temveč obogatitev za SKGZ. Kot njen predsednik je vsekakor v preteklosti odsvetoval nekaterim vodilnim članom zveze, da bi sprejeli strankarske zadolžitve.
**Primorski dnevnik in »siamska dvojčka«**
Poslanstvo našega časopisa v manjšini in v širšem prostoru se Pavšiču zdi nenadomestljivo, zato si bo SKGZ prizadevala, da bo dnevnik ohranil svojo vlogo. Časopisu vsekakor očita, da je med bralci in v naši javnosti ustvaril zmotno prepričanje, da sta SSO in SKGZ neke vrste siamska dvojčka. »V tej zmedeni manjšinski pluralnosti si večkrat lažemo sami sebi,« je prepričan Pavšič. Včasih se daje vtis, da je med Slovenci vse lepo in prav, kot Silvio Berlusconi, ki je do pred kratkim zanikal naraščajočo gospodarsko krizo. Naš gost si želi, da bi dnevnik opozoril, če bi ocenil, da pri posameznih vprašanjih SKGZ ali SSO grešita ali pa so njuni koraki neprimerni oziroma zgrešeni.
Poglavje zase so druga občila v slovenskem jeziku, ki so javna last oziroma živijo pretežno s podporo javnih prispevkov. V slovenski manjšini se o teh občilih premalo govori in razpravlja, skoraj vsa pozornost je namreč namenjena Primorskemu dnevniku.
**»Ko sem prevzel SKGZ smo bili za mnoge udbomafija«**
Ace Mermolja ne bo več kandidiral za predsednika tržaškega odbora SKGZ, goriškega predsednika Semoliča je Pavšič prosil, da razmisli, če je ta funkcija primerna za deželnega tajnika SKGZ, Luigia Negro pa bo ostala za krmilom videmske zveze.
»Vedno sem si pravil, da ko se bom jutri zbudil in ne bom imel več volje, da grem na SKGZ, bom takoj odnehal. To voljo danes še imam,« je priznal predsednik, ki se še ni odločil za ponovno kandidaturo na kongresu prihodnje leto. Povedal je, da je med predsedniškim mandatom dobil dve mikavni službeni ponudbi v Sloveniji in v deželi Lombardiji, ki ju je odklonil zaradi navezanosti na organizacijo, ki ji predseduje. »SKGZ vsekakor ni Rudi Pavšič in ima veliko sposobnih ljudi, ki bi lahko brez težav bili njeni predsedniki,« je dejal naš gost. Spomnil je, da je postal predsednik SKGZ po propadu Tržaške kreditne banke in propadu t.i. družbenega gospodarstva. »To so bili časi, ko so nas tukaj in v Sloveniji zmerjali z udbomafijo in ko so nam nekateri celo napovedovali največ šest mesecev življenja. Danes smo še tukaj,« je ob zaključil pogovora rekel Pavšič.
S.T.
(Primorski dnevnik, 3. novembra 2011)