Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Rudi Pavšič znova na čelu Slovenske manjšinske koordinacije

04/05/2015
Člani Slovenske manjšinske koordinacije
V Ljubljani se je po daljšem času sestal odbor slovenske manjšinske koordinacije SLOMAK. Po preteku vodilne vloge koordinatorke Susanne Weitlaner so na osnovi veljavnega pravilnika imenovali novo vodstvo, ki bo organizacijo vodilo v naslednjem letu. Vlogo koordinatorja bo tako znova imel predsednik SKGZ Rudi Pavšič, namestnik bo predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnok, tajnik pa Jure Kufersin.
Sestanek so izkoristili tudi za splošno obravnavo problemov, ki zadevajo posamezne manjšine, predvsem je bilo ugotovljeno, da so se s časom zmanjšali stiki z institucijami v Sloveniji, kar bo potrebno v najkrajšem času popraviti in v tem smislu zastaviti skupno delo. Najprej v samem SLOMAK s pripravo skupnega dokumenta, ki naj izpostavi vse kritične točke, potem pa v dialogu z vsemi organi, ki so v Republiki Sloveniji poklicani, da se ukvarjajo z manjšinskimi vprašanji. Vsi so se zahvalili dosedanji koordinatorki Susanni Weitlaner, ki je vodila organizacijo v verjetno svojem najtežjem obdobju.
(Primorski dnevnik, 1. maja 2015)<> Slovenska manjšinska koordinacija - SLOMAK, ki se je sestala konec aprila v Ljubljani, je za novega koordinatorja izbrala Rudija Pavšiča, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je Koordinacijo vodil več let od njene ustanovitve dalje. Predstavniki krovnih organizacij so se zahvalili dosedanji koordinatorki Suzani Weitlaner, ki je vodenje manjšinskega krovnega zastopstva sprejela po daljši neaktivnosti Slomaka.
Na srečanju v Ljubljani so ocenili zdajšnje stanje v posameznih narodnih skupnostih in se osredotočili na odnose z Republiko Slovenijo. Ugotovili so, da se je v državah, kjer manjšine živijo, politična klima izboljšala in da ni kakega posebnega nasprotovanja do slovenskih narodnih skupnosti. Potrebno pa bo nadaljevati po tej poti in ustvariti vse več priložnosti za sodelovanje in interakcijo z institucijami v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Obstajajo seveda še odprta vprašanja, na katera je treba biti posebej pozorni, kot je denimo problematika reforme krajevnih uprav v deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer nekateri predstavniki slovenske skupnosti opozarjajo na nevarnost nižanja avtonomije občinskih uprav, ki so slovenske ali dvojezične.
Pri Slomaku so posebej podčrtali, da je bilo v zadnjem času morda zaradi splošne gospodarske krize in skrbi za njeno premagovanje malo stikov z institucijami v Sloveniji. V zdajšnji mandatni dobi namreč še ni bil sklican Svet za manjšine pri predsedstvu vlade. V parlamentarni komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu ni še prišlo do celovitega soočanja s problematikami Slovencev iz sosednjih držav.
Prav tako zaskrblja dejstvo, da se je v zadnjih desetih letih zmanjšal finančni prispevek, ki ga Republika Slovenija namenja svojim manjšinam, v veliko večji meri, kot bi jo lahko upravičila splošna gospodarska kriza. Nižanje prispevkov med 30 in 35% predstavlja težko preizkušnjo za številne organizacije in ustanove slovenskih manjšin, ki si dnevno prizadevajo za ohranitev kulturnega in jezikovnega dostojanstva svoje skupnosti in ki predstavljajo dodano vrednost v obmejnem prostoru in so večkrat v podporo v bilateralnih odnosih.
Pri Slovenski manjšinski koordinaciji so mnenja, da bo potrebno ponovno vzpostaviti stalno vez z evropskimi institucijami, se vključiti v razprave, ki zahtevajo večjo soudeležbo predstavnikov manjšinskih skupnosti ter od bliže spremljati delo in življenje evropskega parlamenta in drugih inštitucij. S tem v zvezi bo Slomak dal vrsto pobud in se neposredno vključil v priprave novega obdobja evropskih projektov, ki morajo postati stalni spremljevalci tudi samih slovenskih manjšin.
Predstavniki slovenskih krovnih organizacij iz štirih držav so si bili edini v ugotovitvi, da je treba storiti vse, da se doreče okvire nove strategije odnosov med Slovenijo in slovenskimi manjšinami v sosednjih državah in določi prioritete, na podlagi katerih bomo nastavili nove temelje za boljše delovanje številnih organizacij in ustanov, za trdnejše medmanjšinsko povezovanje ter za pomoč pri bilateralnih in drugačnih meddržavnimi povezovanji v duhu večjega medregijskega usklajevanja.