Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja deželne posvetovalne komisije

12/12/2012
Trst, 11.12.2012 - Seja deželne posvetovalne komisije
Deželna uprava, naj v skrajnem primeru posodi slovenskim kulturnim ustanovam 900 tisoč evrov manjkajočih državnih prispevkov za tekoče leto. Takšno izredno rešitev predlagata deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec, ki pozivata Deželo naj iz svoje blagajne nameni Slovencem 400 tisoč evrov, ki jih je lani po proračunskih rezih italijanske vlade kot akontacijo vnaprej izplačala manjšini, sedaj pa jih zahteva nazaj. Slovenska svetnika sta ta dva predloga strnila v popravek k finančnemu zakonu, ki ga bo deželni svet obravnaval od danes dalje. Spričo Kocijančičevega in Gabrovčevega predloga je deželna posvetovalna komisija včeraj preložila mnenje o dokončni razdelitvi prispevkov 2012 t.i. primarnim manjšinskim ustanovam.
**900 tisoč evrov bi vračali devet let**
800 tisoč evrov brezobrestnega posojila bi za leto, ki se izteka, šlo t.i. primarnim ustanovam (skupno jih je 21), preostalih 100 tisoč pa preostalim dobitnikom prispevkov. Denar bi vračali devet let, kar pomeni, da bi letni obrok vračanja posojila znašal 100 tisoč evrov; breme bi si delile posamezne ustanove v razmerju z denarjem, ki ga dobijo iz Rima. Dežela bi sredstva za posojilo, predlagata Gabrovec in Kocijančič, črpala iz svojega sklada za Slovence. Iz tega sklada bi šlo tudi 400 tisoč evrov iz t.i. Tremontijevega reza, in to bi bil dejansko edini denar, ki bi ga FJK dala manjšini iz svoje blagajne.
Gabrovec in Kocijančič sta v predlogu (poslala sta ga tudi predsedniku Renzu Tondu in pristojnim odbornikom) izrecno napisala, da stališče izraža hotenja Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Da je tako sta na včerajšnji seji komisije potrdila predsednika Drago Štoka in Rudi Pavšič, ki je pred časom prvi govoril o posojilu, a le potem ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Očitno smo prišli do te točke, saj ni veliko upanj, da bo Dežela v celoti krila primanjkljaj (okoli 1,3 milijona evrov) letošnjih državnih prispevkov. Štoka je pozdravil Gabrovčevo in Kocijančičevo pobudo, izrazil pa je nekaj pomislekov nad predlogom o posojilu, ki se mu ne zdi kar tako izvedljiv. Da smo priča novosti, ki odpira upanja v pozitivno rešitev letošnjih finančnih težav slovenskih ustanov, je prepričan tudi deželni funkcionar Giuseppe Napoli, ki je po nalogu odsotnega odbornika Elia De Anne spet vodil zasedanje komisije. Pomiri (v it. rassicura) člane komisije, je De Anna nekaj minut pred sejo naročil Napoliju.
**»Članarina« za SSG in denar za čezmejno TV**
Gabrovec in Kocijančič še enkrat pozivata Deželo, naj poravna letno »članarino« Slovenskemu stalnemu gledališču, ki znaša 160 tisoč evrov. Furlanija-Julijska krajina je eden od ustanovnih članov teatra, ni pa edina ustanova, ki zamuja z rednim prispevkom.
eželna vlada je v proračunu 2013 izničila ves denar (115 tisoč evrov), ki ga je letno in redno namenjala slovenski televiziji RAI za projekt čezmejne televizije v partnerstvu s TV Koper-Capodistria. Gabrovec in Kocijančič predlagata ohranitev te proračunske postavke, v nasprotnem primeru bi z obstoječimi finančnimi sredstvi (in to le delno) ohranili čezmejno televizijo le v italijanskem jeziku. Odgovori na vsa navedena vprašanja pripadajo sedaj deželni vladi in svetu.
S.T.


<> »Napadajte politike in upravitelje, ne pa funkcionarjev, ki vam skušajo pomagati,« je na seji posvetovalne komisije za Slovence poudaril Giuseppe Napoli, ki v sklopu resornega deželnega odborništva odgovarja za jezikovne skupnosti. Zmotil ga je napad, ki ga je bil deležen na skupščini Slovenskega stalnega gledališča, kjer so - tako Napoli - nekateri vlogo deželnih uradnikov istovetili z vlogo politikov, »zlasti pa so se neutemeljeno spravili na upravno strukturo FJK, ki v težavnih okoliščinah skrbi za prispevke slovenskim ustanovam.« Predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pohvalila dragoceno in požrtvovalno delo deželnih služb, za velike težave s prispevki res niso odgovorni funkcionarji in uslužbenci, pač pa politiki v Rimu in na deželni ravni.
Napoli, Štoka in Pavšič si glede sistemske rešitve financiranja slovenskih ustanov precej obetajo od vladnega omizja za Slovence, ki se bo v Rimu sestalo v torek, 18. decembra. Deželni funkcionar upa, da bodo ob tej priložnosti zastopniki italijanske vlade (posebno ministrstva za finance) pojasnili svoja gledanja in predvsem načrte glede finančnih prenosov iz državne na deželno upravo. Napoli je prepričan, da je za vse nedorečenosti, ki tako ali drugače prizadenejo Slovence, v glavnem kriv Rim, marsikdo pa ocenjuje, da je za »kratke stike« v odnosih z državno administracijo kriva tudi deželna vlada.
Posvetovalna komisija je zavrnila prošnji občinskih uprav Rezije in Trbiža, ki sta z denarjem iz zaščitnega zakona za Slovence hoteli financirati nekatera javna dela, ki s Slovenci nimajo nič skupnega. Občinska uprava iz Rezije je zaprosila finančni prispevek za obnovitev strehe občinskega skladišča v bližini šolskega zavoda Aldo Moro, kjer so otroški vrtec, osnovna in srednja šola. Občina Trbiž pa je preko lokalne gorske skupnosti zaprosila za prispevek za obnovitev pročelja stanovanjskih objektov, ki so bili zgrajeni tudi z denarjem iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, kar je res neverjetno.
S.T.
(Primorski dnevnik, 12. decembra 2012)