Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja Deželnega in pokrajinskih svetov SKGZ

26/10/2011
Nabrežina, 24.10.2011 - Člani Deželnega in Pokrajinskih svetov SKGZ
Slovenska kulturno-gospodarska zveza je na zasedanju deželnega in pokrajinskih svetov izrazila veliko nezadovoljstvo in tudi nelagodje s politično situacijo v slovenski manjšini. Namesto iskanja skupnih poti, ki bi jih zahtevala vse hujša finančno-gospodarska kriza, smo priča sporom in polemikam, ki šibijo celotno skupnost. V SKGZ menijo, da trenutno s Svetom slovenskih organizacij ni mogoče načrtovati prihodnosti manjšine, z drugo krovno organizacijo pa se je treba, kljub težavam, še naprej dogovarjati in sporazumevati o perečih problemih, začenši s finančno stisko kulturnih ustanov.
**Pavšič: Sprememb še ni na obzorju**
Položaja v manjšini ne sodimo po časopisnih polemikah, ki so sicer »termometer« situacije, pač pa po dogajanjih, je uvodoma dejal predsednik Rudi Pavšič. Reform, ki jih je izpostavila programska konferenca SKGZ-SSO, očitno ne bo mogoče izpeljati. Do nekaterih sprememb pa bo nujno moralo priti, drugače bodo o nas odločali drugi. Pavšič je omenil Rim in Ljubljano. V zvezi s tem je predsednik SKGZ napovedal dogovarjanje z vsemi, ki hočejo, da se nekaj spremeni. Krizni časi bi zahtevali enotnost, prav sedaj pa se napetosti stopnjujejo. »Naša organizacija vsekakor ne bo dolivala olja na ogenj in bo vztrajala pri dogovarjanju o življenjskih vprašanjih Slovencev,« je dodal Pavšič. Potrebna je neka sinteza stališč s SSO oziroma skupni imenovalec, ki ne bo visoko uvrščen na lestvici, bo pa vendarle skupen, kar ni malo.
**Komisija SSO-SKGZ miruje in stagnira**
Šestčlanska delovna skupina SSO-SKGZ, ki naj bi izdelala vsaj nekaj predlogov za reorganizacijo manjšinske organiziranosti, miruje oziroma stagnira. Kot so v Nabrežini povedali člani iz vrst SKGZ se po poletju komisija sploh še ni sestala in ne vemo, kdaj se bomo spet srečali, sta poudarila Livio Semolič in Ace Mermolja. V SKGZ čakajo na odgovore druge krovne zveze, zamude jih skrbijo, še vedno pa upajo, »da so pri SSO dodatno razčistili vse dvome in da bo komisiji končno omogočeno delovanje v korist celotne skupnosti.«
**Pesimizem nikakor ne sme prevladati**
V razpravi, ki je sledila Pavšičevim uvodnim besedam, je bilo slišati več mnenj in predlogov. Igor Tuta je tako dejal, da mora SKGZ tudi v teh razmerah ohraniti svojo krovnost, ki jo on pojmuje, da mora organizacija povsod in do zadnjega iskati dialog za dobrobit Slovencev. S tem je soglašala tudi senatorka Tamara Blažina. Dodala je sicer, da težko sodeluje s tistimi, »ki jo v javnosti dnevno obrekujejo.« Manjšinska politika bi se morala po njenem sedaj osredotočiti na finančna vprašanja in na zelo slabe novice, ki s tem v zvezi prihajajo iz Rima, še posebej za prihodnje leto. Od Dežele bi lahko zahtevali, da nam anticipira manjkajočih 2,5 milijona evrov iz letošnjega državnega proračuna, je dejala senatorka.
Deželni svetnik Igor Kocijančič je razkril nekatere podrobnosti zadnjih sestankov skupnega predstavništva. Dejal je, da stranka Slovenska skupnost pogojuje vse izbire z zahtevo, da se vsa manjšina opredeli za »takšna državna volilna pravila, ki bi SSk zagotovila tudi mandat v italijanskem parlamentu.« To se Kocijančiču zdi nedopustno, treba pa je vztrajati na poti sprememb in uresničiti tiste predloge, ki so uresničljivi.
Sedanja apatičnost je za manjšino nevarna, je bilo slišati v razpravi. Nekateri so pri tem navedli primer glasbenega šolstva, ki bi ga lahko brez večjih težav reorganizirali, za kar pa ni volje in tudi ne poguma.
**Kako dobiti neko sintezo med Slovenci?**
Boris Peric (a ne samo on) pogreša v naši skupnosti neko vsemanjšinsko telo, ki bi lahko vsaj o življenjskih vprašanjih odločalo v imenu večine Slovencev. V njem ne bi sedeli le zastopniki SKGZ, SSO in političnih strank, temveč vsi, ki nekaj predstavljajo. Peric je izrecno omenil šolo in katoliško Cerkev, za to pa bi bile potrebne volitve v manjšini. Mermolja se s to Pericevo idejo načelno strinja, volitve pa zahtevajo zelo jasna pravila. Tudi tista poglavitna, da opcija, ki ne prevlada, spoštuje voljo večine. To je srž demokracije. S.T.
(Primorski dnevnik, 26. oktobra 2011)