Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja Deželnega sveta SKGZ

26/10/2016
Zasedanje Deželnega sveta SKGZ
Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze je v ponedeljek zasedal v prostorih proseškega kulturnega doma. Predsedoval mu je Igor Kocijančič, predsednik oganizacije Rudi Pavšič in vodje pokrajinskih vej organizacije Luigia Negro, David Peterin in Tomaž Ban pa so v uvodnih iztočnicah ponudili veliko argumentov za razpravo.
Glavna os razprave se je sukala okrog položaja manjšine, ki je, vsaj kar zadeva položaj javnih sredstev za delovanje, relativno stabilen. Vsaj ni tekanja za golim preživetjem, kar pa bi morala biti priložnost za korake naprej, ki jih naša skupnost potrebuje na več področjih. Položaj v treh pokrajinah sicer kaže na določene razlike, gotovo pa je v vrstah manjšine opažati krepitev sodelovanja med krovnima organizacijama, kar navdaja z upanjem in optimizmom. V ospredju so namreč pomembna vprašanja, ki imajo za manjšino strateški pomen.
Tako je bil zopet v razpravi položaj slovenskega jezika, za katerega je bilo ugotovljeno, da vse bolj terja strokoven pristop. Gre skratka za področje, v katerega mora manjšina več investirati, bodisi na ravni izobraževanja kot uveljavljanja jezikovnih pravic. Pri tem je bila v razpravi poudarjena vloga raziskovalnih ustanov kot je Slori. Postavlja se tudi problem deželne uprave in drugih institucionalnih organov, s katerimi ni dovolj odnosov in potrebne dinamike. Zlasti Pavšič, a tudi drugi, so postavili vprašanje, ali imajo pomembna telesa, kot so posvetovalne komisije, paritetni odbor in vladno omizje dovolj kompetenc za učinkovito reševanje konkretnih problemov. Ne gre pozabiti, da ima tudi deželna uprava manjšinski zaščitni zakon, ki sledi vsedržavnemu. Najbrž bi bilo treba kaj spremeniti in kot prvo je Pavšič predlagal sklic deželne konference z ustreznim dnevnim redom. Glavno je, da se glede tematik ustvari skupno gledanje, kajti posamezna krovna organizacija širših manjšinkih vprašanj ne more sama reševati. Deželna konferenca bi poleg tega lahko bila priložnost za obuditev razprave za novo manjšinsko predstavništvo, ki je po obstoječih formulah očitno iztrošeno. Tako ostaja odprt problem odločanja, ki bi ga moralo biti sposobno neko manjšinsko vodstvo. Pomanjkanje odločitev v zvezi s pomembnimi vprašanji pa vodi v stagnacijo, gotovo ne v posodabljanje. Gre za kronično šibkost, ki jo mora manjšina znati premostiti, je bilo povedano.
Deželni svet je ugotavljal tudi nezadostne odnose med deželno upravo in sosednjo Slovenijo. Vprašati se je, kje so razlogi, da v teh odnosih ni potrebne dinamike, je povedal Pavšič in dodal, da tudi odnosi med matico in manjšino ne morejo biti omejeni zgolj na Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, kajti splošna raven vedenja o Slovencih izven meja države se v Sloveniji občutno niža.
V razpravo, ki je bila plodna, a je po več ocenah izhajala iz preobširnih izhodišč, so posegli Marko Delise, Pierina Furlan, Tamara Blažina, Devan Jagodic, Jure Kufersin, Martin Lisjak, Marino Marsič, Aleš Doktorič in Vojko Slavec. Med drugim je deželni svet z zadovoljstvom poudaril pomen obiska predsednikov Italije in Slovenije in izrekel priznanje pobudnikom. Prav tako je priznanje šlo organizatorjem odmevne antološke razstave Maria Magajne ob stoletnici njegovega rojstva. Na pragu pa je tudi stoletnica rojstva Borisa Raceta - Žarka, dolgoletnega predsednika SKGZ. O tem pišemo na drugem mestu. (du)