Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu DZ RS

09/11/2012
Predsednik Komisije Franc Pukšič
V slovenskem državnem zboru (DZ) se je včeraj sestala komisija DZ za odnose s Slovenci po svetu in v zamejstvu. Čeprav je bila prvotno sklicana zato, da razpravljajo o potovanjih delegacij komisije k rojakom na tuje in precejšnjim omejitvam teh potovanj, pa je bil dober del seje namenjen težavam Slovencem v Italiji in iskanju možnih rešitev za finančno krizo, ki ogroža delovanje mnogih slovenskih organizacij v Italiji.
Razlog, da se je o tem govorilo, je bilo pismo predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča predsedniku komisije Francu Pukšiču, v katerem je Pavšič Pukšiča seznanil z velikimi težavami, s katerimi se spopada manjšina zaradi krčenja in velikih zamud pri izplačevanju finančnih prispevkov, ki jih Italija namenja za delovanje manjšinskih organizacij in ustanov. V pismu je predsednik SKGZ tudi predlagal, da skušajo skupaj najti način, kako bi lahko manjšini pri tem pomagala Slovenija. Predsednik komisije je to zadevo uvrstil na dnevni red zasedanja, na katerem je Pavšič prisotnim podrobno pojasnil vse probleme, ki tarejo Slovence v Italiji. Predlagal pa je tudi, da se v Sloveniji okrepi akcija in da se v odnosih z Italijo na najvišji ravni opozori na te težave.
V razpravi so poslanci podprli ta predlog podprli, poslanec Marjan Bevk pa je konkretno predlagal, naj se v akcijo vključi predvsem premier Janez Janša, ki naj italijanskega kolega Maria Montija opozori na ta problem ob robu enega od srečanj, ki redno potekajo na evropski ravni. Sklenili so tudi, da se predstavniki komisije v najkrajšem možnem času odpravijo na obisk k Slovencev v Italiji in se konkretno spoznavajo z razmerami, v katerih danes delujejo slovenske organizacije in ustanove.
Kot omenjeno pa je bila seja namenjena tudi težavam zaradi omejitev potovanj delegacij komisije k rojakom na tujem. Vprašanje potovanj v tujino je sprožil za jeseni načrtovani obisk tričlanske delegacije komisije pod vodstvom njenega predsednika Pukšiča v Južni Ameriki. Delegacija naj bi odpotovala v Argentino, Čile, Brazilijo in Urugvaj. Po prvotnih načrtih naj bi potovanje stalo okoli 25.000 evrov, Pukšič pa je včeraj ponovil, da bi lahko bili ti stroški po njegovih podatkih bistveno nižji od te številke, okoli 9000 evrov ali celo manj, če bi potovali iz Benetk. »Naše delo je povezovanje in pospeševanje stikov z rojaki zunaj meja,« je poudaril Pukšič. Omenil je tudi pismo Zedinjene Slovenije iz Argentine, ki so jo po njegovih besedah začudile navedbe o turizmu in prikrita mržnja do Slovencev zunaj meja.
Sodelujoči v razpravi so se strinjali s Pukšičem, da potovanja delegacij v tujino predstavljajo enega bistvenih elementov komisije. Med njimi je bil tudi poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, ki je ocenil, da je treba s Slovenci zunaj meja gojiti tudi neposredne stike, zato bi morala ta komisija zaradi svoje narave imeti drugačen položaj znotraj DZ glede službenih poti.
Potovanja delegacij komisije so podprli tudi predstavniki slovenske manjšine v Italiji in Avstriji, ki so sodelovali na seji. »Če ta komisija nima možnosti stika s Slovenci po svetu, potem nima smisla, da sploh obstaja,« je bil oster Rudi Pavšič.
Več članov komisije pa je bilo kritičnih do Pukšičevih izjav za medije v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko, v katerih je bil predsednik komisije po njihovem mnenju večkrat žaljiv do drugih članov DZ in je s tem vrgel slabo luč na celo institucijo. Pukšič je očitke zavrnil. Člani komisije so bili kritični tudi do ravnanja predsednika DZ Gregorja Viranta v zvezi s potovanjem v Južno Ameriko. Virant kot običajno ni bil vabljen na današnjo sejo komisije.
Mirko Brulc (SD) pa je predlagal, da bi denar, ki ni bil porabljen za obisk v Južni Ameriki, namenili za učiteljici za Slovence v Porabju ali za reševanje Primorskega dnevnika. Göncz se z njim ni strinjal in je menil, da taka preusmeritev sredstev ne bi rešila problema Primorskega dnevnika, temveč bi morali to vprašanje reševati sistemsko.
Sejo komisije pa je zaznamoval tudi zaplet zaradi Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ki na sejo ni bila vabljena. Pukšič je kot razlog za to navedel, da SKS ni krovna organizacija slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, omenil pa je tudi finančni škandal v zvezi s SKS pred leti. Komisija je nato zavrnila predlog, da bi SKS v prihodnje vabili na seje komisije. Pukšič pa je dejal, da bodo o omenjenih finančnih nepravilnostih ter o udeležbi SKS na sejah razpravljali na eni izmed naslednjih sej.
Na dejstvo, da SKS ni bil vabljen na sejo, je včeraj v sporočilu za javnost opozoril predsednik SKS Bernard Sadovnik. Kot je zapisal, DZ oz. pristojna komisija ne upošteva SKS in ima pristranski odnos do narodne skupnosti kot samostojnega subjekta, kar ne odgovarja demokratičnemu načelu. Dodal je, da se to dogaja v času, ko je premier Janez Janša znova upošteval vse tri krovne organizacije slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (ob SKS še Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) ter njene predsednike skupaj s predsednikom stranke Enotna lista imenoval v svet vlade.
(Primorski dnevnik, 9. novembra 2012)