Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Seja vladnega omizja za slovensko manjšino

14/11/2013
Rim, 13.11.2013 - Zasedanje vladnega omizja za slovensko manjšino
Dolžina neke seje ni vedno odraz njene uspešnosti, saj so dolge seje pogosto skupek besedičenj in leporečja. Včerajšnje vladno omizje za slovensko manjšino bi moralo po napovedih trajati približno poldrugo uro, dejansko je zasedanje trajalo skoraj tri ure. V nasprotju z začetno ugotovitvijo pa je bila seja zelo konkretna, najbrž zato, ker so se je udeležili ljudje, ki dobro poznajo položaj in probleme Slovencev, zanimajo jih rešitve, in ne razmišljanja, ki sodijo v drugačne okvire.
To je bila prva seja pod vodstvom podministra za notranje zadeve Filippa Bubbica, poleg visokih funkcionarjev raznih ministrstev sta se je udeležila tudi vladna komisarka za Furlanijo-Julijsko krajina Maria Adelaide Garufi, sicer tržaška prefektinja, ter odbornik za lokalne uprave Paolo Panontin v zastopstvu deželne vlade. Manjšino so zastopali predsednica paritetnega odbora Jole Namor, predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič, ter Livio Semolič, ki je bil tam kot izvedenec za finančna vprašanja Slovencev v Italiji.
Podminister Bubbico je pojasnil, da vlada Enrica Lette podpira namero, da bi v proračun 2014 vključili celotni znesek iz sklada zaščitnega zakona. Gre za okoli 8 milijonov evrov namesto sedanjih šest, ki ne zadoščajo potrebam lokalnih uprav na področju izvajanja vidne dvojezičnosti. Vzpostavitev celotnega proračunskega sklada zaščitnega zakona je v senatu, ki se prvi ukvarja s t.i. stabilizacijskim finančnim zakonom, s posebnim dopolnilom predlagal tržaški senator Demokratske stranke Francesco Russo sporazumno s poslanko Tamaro Blažina. Bubbico si bo prizadeval, da bodo slovenske kulturne ustanove tudi prihodnje leto dobile prispevke iz Rima v prvi polovici leta. Panontin je to pozdravil, rekoč, da se je Dežela vedno zavzemala za takšno rešitev.
Semolič je opozoril na finančne težave našega dnevnika in na velike zamude, s katerimi dobiva sicer okleščene državne prispevke. Padel je predlog, s katerim so soglašali zastopniki vlade, da bi Primorski dnevnik v pričakovanju sistemske rešitve tega vprašanja že sredi leta 2014 dobil prispevek 2013 iz založniških zakonov, in to v obliki enega samega izplačilnega odloka, morda razdeljenega na mesečne obroke.
Prefektinja Garufi bo v prihodnjih dneh v svojstvu vladne komisarke sklicala vse zainteresirane strani, da se enkrat za vselej rešijo znane težave dvojezične šole v Benečiji. Če ne bo novih ovir, ki so sicer tam, žal, vedno možne, naj bi se vsi šolski oddelki vselili v nekdanji špetrski dijaški dom, s tem bi dokončno odpisali obnovo šolske stavbe, ki jo je dvojezična šola morala zapustiti, ker ni bila skladna s protipotresnimi zakoni. Takšno rešitev podpirajo Dežela, šolski vodilni organi in tudi videmska pokrajinska uprava.
Na omizju na notranjem ministrstvu je odmeval tudi načrt Lettove vlade za »zaprtje« osrednjega deželnega šolskega urada FJK in njegov pokrajinskih podružnic, ki bi jih nekako spojili z Venetom s sedežem v Benetkah. Takšen ukrep bi hudo prizadel tudi slovensko šolo v Italiji, zato omizje temu načrtu odločno nasprotuje.
*Sandor Tence*
(Primorski dnevnik, 14. novembra 2013)