Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ in SSO naj skličeta koordinacijo vseh pomembnejših ustanov Slovencev v Italiji

30/09/2012
NULL
Manjšinsko vladno omizje, ki se je umestilo prejšnji ponedeljek v Rimu, je pomemben člen istitucionalnega povezovanja med italijansko vlado in slovensko narodno skupnostjo ter z Deželo FJK. Podtajnik na notranjem ministrstvu Saverio Ruperto je posebej izpostavil, da ustanovitev omizja izraža skrb, ki jo vlada ima do slovenske manjšine v želji, da se primerno in čim hitreje rešujejo nekatera vprašanja, ki so vezana na izvajanje zaščitnega zakona. SKGZ meni, da morajo slovenski predstavniki omizja izkazati čim bolj enotne poglede in skupaj predlagati rešitve, kot sta to storila predsednika krovnih organizacij in predsednica paritetnega odbora na umestitveni seji omizja. To je pomembno jamstvo za učinkovitost vladnega sestava ob dejstvu, da so pozitiven pristop pokazali tudi vsi ostali udeleženci omizja, v prvi vrsti sam predsednik Ruperto in tržaški prefekt Giacchetti.

SKGZ se želi zahvaliti vsem, ki so se tako v Italiji kot v Sloveniji zavzeli za ustanovitev vladnega omizja, vključno članom skupnega manjšinskega zastopstva. V takšnem vzdušju moramo nadaljevati delo, saj v kratkem se bo omizje ponovno sestalo, da bi preučilo odprta vprašanja vezana na slovensko šolstvo ter na olajšano zastopstvo v rimskem parlamentu.
Na zadnji seji deželnega vodstva SKGZ je predsednik Rudi Pavšič orisal kritično finančno stanje organizacij in ustanov, ki so postale prve tarče zamud pri izplačilih prispevkov in napovedanih rezov. Tudi na vladnem omizju je prišla do izraza določena negotovost tako v časovnih rokih pri izplačevanju finančnih prispevkov, kot tudi glede višine sredstev, ki naj bi bila namenjena manjšinskim organizacijam. Če sta 2,8 milijona evrov že na poti, je usoda preostalih 2,5 milijonov evrov popolnoma neznana. Konec septembra torej še ne vemo, kdaj in kolikšni delež potrebnih in po zakonu zapisanih sredstvev bodo dobile naše organizacije. Vladno omizje je obenem pokazalo, da je za zamude kriva pomanjkljiva komunikacija med pristojnimi vladnimi službami in deželno upravo, kar bo treba čim prej premostiti.

Pri SKGZ imamo vendar občutek, da se vsi ne zavedajo v zadostni meri, kakšno je realno stanje v naših organizacijah in ustanovah. Tudi Republika Slovenija napoveduje 10% nižanje prispevkov, zato je zaskrbljenost popolnoma upravičena. Menimo, da bi bilo tudi znotraj manjšine potrebno konkretnejše dogovarjanje, uskladitev pogledov in sprejetje primernih protikriznih ukrepov.

V tem smislu SKGZ predlaga, naj si krovni organizaciji prevzameta odgovornost za sklic koordinacije vseh pomembnejših organizacij in ustanov, ki je svojčas že delovala, da skupaj preučimo nastalo stanje. Obenem predlaga, naj se ponovno aktivira 6-članska delovna skupščina SKGZ-SSO in naj nadaljuje delo, kot je bilo dogovorjeno pred več kot enim letom. V tem smislu je predsednik SKGZ Rudi Pavšič že pisal predsedniku SSO Dragu Štoki.

V zadnjih tednih je SKGZ imela intenzivne stike s svojimi članicami, da bi dobila jasno sliko o stanju v posameznih organizacijah in ustanovah. S podrobnejšo informacijo o teh srečanjih bo SKGZ seznanila javnost v naslednjih dneh.