Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ izraža zaskrbljenost in protest nad odločitvijo Občine Rezija

22/08/2012
Ravanca - Rozajanska kulturska hiša
Slovenska kulturno-gospodarska zveza izraža veliko zaskrbljenost in protest nad odločitvijo Občine Rezija, ki je po več kot tridesetih letih prekinila pogodbo glede uporabe prostorov rezijanskega kulturnega središča na Ravanci (Ta Rozajanska kulturska hiša) foklorni skupini Val Resia in nekaterim drugim kulturnim organizacijam. SKGZ obenem izraža vso podporo in solidarnost rezijanskim folklornim delavcem kot tudi vsem ostalim organizacijam, ki so v vseh teh letih delovale v rezijanskem središču in ga bogatile.
Kot ugotavljajo predstavniki folklorne skupine, je odločitev občinske uprave prišla predvsem zaradi prostorskih potreb društva Identità e Tutela Val Resia (njegova poglavitna skrb je dokazovati, da rezijanščina ne sodi med slovenska narečja), ki naj bi želelo nadomestiti folkloriste v rezijanskem središču. Obenem postaja vse bolj razvidno, da bo odločitev občinske uprave bistveno omejila dejavnost kulturnega društva Rozajanski dum, ki si vidno prizadeva v korist rezijanske kulturne dediščine in je poznano po celem svetu.
S tem dejanjem se je zdajšnja večina občinske uprave vidno opredelila v korist tistih, ki nasprotujejo vsemu, kar je slovenskega, in zahtevajo izključitev Občine Rezija iz seznama občin, ki so vključene v posebni seznam koristnic zaščitnega zakona, ki ga je podpisal sam predsednik države Giorgio Napolitano.
Če k temu dodamo tudi težave, ki so nastale z uporabo prostorov nekaterih rezijanskih kulturnih ustanov v Solbici, potem ni nobenega dvoma, da gre tudi glede uporabe rezijanskega kulturnega središča za jasno politično in protislovensko odločitev občinske uprave. Našim ustanovam v Solbici namreč preti nevarnost, da ne bodo mogle več uporabljati sedeža župnišča, ker naj bi se zanj zanimala občinska uprava. O tem je pred kratkim tekla beseda v Reziji, kjer sta se s predstavniki omenjenih kulturnih društev pogovarjala predsednika krovnih organizacij. Na srečanju so prišla do izraza huda nasprotovanja nekaterih rezijanskih sredin dejavnostim naših društev. Z legalnimi, čeravno spornimi, potezami se je v to prizadevanje večkrat vključila tudi javna uprava.
Pomislimo na velik halo in protestna zborovanja, do katerih je prišlo v Reziji, ko je občan italijanske narodnosti zaprosil za prvo dvojezično osebno izkaznico, za katero ima pravico po zakonu italijanske države. Pomislimo tudi na vidne proteste pred palačo Dežele FJK v Trstu, ko se je v njej razpravljalo o Reziji in njeni identiteti. V to strategijo napetosti sodijo tudi osebna šikaniranja in ustrahovanja, katerih tarča je bila večkrat vidna družbeno-kulturna delavka iz Rezije in zdajšnja pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro.
Rezijanski kulturni center je nastal po potresu leta 1976 s solidarnostno pobudo takratne slovenske vlade in ob pomoči naše krovne organizacije z namenom, da bi služil kot zbirno središče za vse kulturne in druge dejavnosti, ki bi od potresa poškodovanemu območju pod Kaninom pomagale h kulturni popotresni obnovi. Odločitev, da gre središče v last občinske uprave (in ne kaki naši organizaciji), je bila sprejeta v prepričanju, da bo Občina Rezija najboljši garant razvoja in promocije rezijanske kulture in jezika. V zadnjih letih pa so se stvari bistveno spremenile, saj smo večkrat zaznali sozvočje občinske uprave s tistimi posamezniki in organizacijami, ki si prizadevajo brisati slovensko prisotnost v Reziji. Odločitev prekinitve pogodbe s folklorno skupino Val Resia gre ravno v to smer.
Predsednik Rudi Pavšič in sama krovna organizacija ne bosta križem rok gledala na tak negativen razvoj dogodkov in bosta storila vse, da bodo slovenske organizacije in društva pod Kaninom lahko nemoteno delovale v svojem jeziku, ga promovirale in si prizadevale za uveljavitev vseh norm, ki jih tudi za Rezijane, kot za ostale Slovence v FJK, predvideva zaščitni zakon. Gre za spoštovanje in dostojanstvo slovenske narodne skupnosti. O zadnjih dogodkih v Reziji bo predsednik Pavšič opozoril odgovorne institucionalne dejavnike tako v deželi FJK kot tudi v Rimu.