Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

SKGZ priredila posvet z javnimi upravitelji na Tržaškem

25/05/2013
NULL
Čas je, da se zaščitni zakon uresniči v njegovi celoti in da se ustvarijo pogoji za dosego tega cilja. Potrebno je zato izdelati primerno strategijo v tesnejšem povezovanju med manjšinskimi organizacijami, politiko in javnimi upravami. Na Deželi naj nastane primerno institucionalno omizje, ki naj z operativnega, pravnega in finančnega vidika nalogo povezuje in nudi strokovno pomoč za uresničitev določil tako državnega kot tudi deželnega zaščitnega zakona. Tako omizje bi nadgradilo delo Paritetnega odbora (ki ima specifične pristojnosti) in manjšinskega vladnega omizja v Rimu. O tem je tekla beseda na posvetu, ki ga je Slovenska kulturno- gospodarska zveza priredila v Trstu, ki so se ga udeležili predstavniki Pokrajine Trst ter občin Trst, Milje, Zgonik, Repentabor in Devina-Nabrežina.

Po uvodnem pozdravu pokrajinskega predsednika SKGZ Marina Marsiča, ki je podčrtal, da je pobuda nastala tudi na željo predstavnikov krajevnih uprav, je uvodno izhodišče podal deželni predsednik krovne organizacije Rudi Pavšič.

V svojem izvajanju je Pavšič ugotavljal, da imamo danes vse pogoje, da lahko uresničimo zastavljeni cilj, saj sta celotna tržaška pokrajina in Dežela, z upravnega vidika, izraz večin, ki so naklonjene in podpirajo proces razvoja slovenske narodne skupnosti. Na osnovi desetletne izkušnje uveljavljanja zaščitnega zakona (spomnil je tudi na deželni zakon za slovensko narodno skupnost) pa je treba opraviti korak naprej. Slovenci se moramo še v večji meri posluževati že pridobljenih pravic (dvojezične izkaznice, raba slovenščine v javnosti, itd.) ter razširiti območje, na katerem se pravice udejanjajo, zlasti v mestnih jedrih. Glede financiranja vidne dvojezičnosti in rabe slovenščine v javnosti pa potrebujemo okvirni načrt in primernejša določila.

Predsednik SKGZ je bil tudi mnenja, da moramo vsi skupaj narediti korak naprej pri dvigu kakovosti dvojezičnosti predvsem v mestnem središču in se potruditi, da bi postala dvojezičnost nekaj povsem naravnega na območju, kjer smo Slovenci prisotni.
V zanimivi in konkretni razpravi so posegli župan občine Milje Nerio Nesladek, župan občine Repentabor Marko Pisani, zgoniški podžupan Rado Milič, podžupan občine Devin Nabrežina Massimo Veronese, podpredsednik Tržaške Pokrajine Igor Dolenc, predsednik Pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, predsednik Občinskega sveta Iztok Furlanič, občinska svetnika Stefano Ukmar in Igor Švab ter podžupanja občine Trst Fabiana Martini. Do izraza so prišla še nekatera druga vprašanja vezana na izvajanje zaščitnih norm, predvsem na podlagi izkušenj v posameznih upravah. Številni diskutanti so se dotaknili vprašanja »začasnosti« prevajalcev in same kakovosti prevajalske službe. Predlagali so posodobitev nekaterih statutov in pravilnikov javnih uprav, da bi se še v večji meri omogočila dvojezičnost. Podčrtali so tudi potrebo po strokovni pomoči pri uporabi tehnično-administrativnega slovenskega jezika ter si zaželeli večjo uporabo novih tehnologij.

Prisotni javni upravitelji so ocenili, da se je v zadnjih letih splošna klima na Tržaškem precej izboljšala in da zato ni nobenega razloga, da bi se ne udejanila celovita uresničitev zaščitnih določil. Podčrtali so tudi dobro kulturno interakcijo med slovenskim in italijanskim delom mesta (izrecno je bil omenjen projekt Slofest, ki ga bo jeseni v Trstu priredila ZSKD) ter večjo povezanost in sodelovanje s sosednjo Slovenijo.