Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Skupina iz Scandiana (Reggio Emilia) je obiskala Trst

12/11/2011
NULL
V okviru projekta Grundtvig ''More than neighbours'' (Več kot sosedje) je 50 članska skupina iz kraja Scandiano (Reggio Emilia) obiskala Trst, da bi pobliže spoznala Slovenijo in slovensko narodno skupnost v Italij. Osnovni cilj projekta je namreč spoznavanje sosednjih držav in narodov, zato so projektne dejavnosti namenjene zlasti spodbujanju rasti v duhu skupne evropske identitete, začenši z analizo in primerjavo zgodovinskih in kulturnih korenin partnerskih držav. Partnerji projekta so tudi Chemnitz (Nemčija), La Coruña (Španija), Gand (Belgija), Liberec (Češka), Lublin (Poljska) in Celje (Slovenija).

V Narodnem domu je skupino, ki so jo sestavljali študentje in odrasli, sprejel organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič. Gostom je predstavil Narodni dom in njegovo zgodovino, slovensko narodno skupnost v Italiji ter Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in njeno razvejano dejavnost na gospodarskem, kulturnem, športnem, socialnem in političnem področju. Podčrtal je zlasti prizadevanja SKGZ pri navezovanju stikov in sodelovanju z različnimi skupnostmi, med katerimi je omenil italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Prisotnim je izročil predstavitveno publikacijo krovne organizacije z naslovom Za skupno rast.

Goste iz Emilie-Romagne sta zatem nagovorila ugledna gosta, sociolog in družbeno-politični delavec dr. Boris Muževič in Lodovico Nevio Puntin, tajnik združenja AICCRE (Italijansko združenje za Svet Občin in Dežel Evrope) za deželo FJK.
Muževič, bivši predsednik Zveze študentov Slovenije, član predsedstva SZDL Slovenije in CK Zveze komunistov SFRJ, je predstavil razmere v nekdanji Jugoslaviji, ki so privedle do njenega razpada oziroma do ustanovitve novih držav. Na kratko je analiziral zapletenost sistema socialističnega samoupravljanja in monopola ene stranke, ki je povzročalo postopno naraščanje nezadovoljstva tako razvitih kot manj razvitih delov države. V Sloveniji so civilna gibanja zahtevala popolno prenovo političnega življenja v Jugoslaviji, zato je Slovenija najprej spremenila svojo Ustavo, decembra leta 1990 pa se je z ljudskim plebiscitom izrekla za samostojnost. S tem se je tudi začela pot v članstvo Evropske unije in Nata.

Lodovico Nevio Puntin, ki je bil med drugim župan Ogleja v obdobju 1975-1995, je uokviril dogodke političnega procesa osamosvajanja Slovenije in njeno zapleteno pot do 30. aprila 2004, ko smo praznovali njen vstop v Evropsko unijo. Puntin se je spominjal na težave pri približevanju Slovenije k Evropski uniji in kot primer omenil 10. oktober 1994, ko je pod njegovim županovanjem spodletel podpis t.i. oglejske pogodbe med Italijo in Slovenijo. V dokumentu je Italija obljubljala podporo za čimprejšnji vstop Slovenije v EU, del italijanske večine pa je v zameno zahteval določeno protivrednost in ponovno odprl vprašanje t.i. zapuščenih lastnin v Istri.

Deželni tajnik AICCRE je podčrtal pomembne dosežke, ki so bili rezultat sodelovanja med državami, kot na primer nastanek ustanove CECA (Evropska unija za premog in jeklo) leta 1952 in same Evropske skupnosti. Omenil je zaslužne politike kot so francoski zunanji minister Robert Schuman, italijan Alcide de Gasperi in nemški državnik Konrad Adenauer. Rimska pogodba je omogočila ohranitev miru v Evropi in spodbujala pobratenja med krajevnimi skupnostmi, ki si še danes prizadevajo za spravo, prijateljstvo med narodi ter gospodarski in socialni razvoj. Pri premagovanju zgodovinskih miselnih pregrad odigravajo pomembno vlogo jezikovne manjšine, v FJK še zlasti slovenska, ki si s specifičnimi projekti prizadevajo za gospodarski, socialni in kulturni razvoj v luči evropske integracije.
<> V okviru projekta Grundtvig ''More than neighbours'' (Več kot sosedje) je 50 članska skupina iz kraja Scandiano (Reggio Emilia) obiskala Trst, da bi pobliže spoznala Slovenijo in slovensko narodno skupnost v Italij. Osnovni cilj projekta je namreč spoznavanje sosednjih držav in narodov, zato so projektne dejavnosti namenjene zlasti spodbujanju rasti v duhu skupne evropske identitete, začenši z analizo in primerjavo zgodovinskih in kulturnih korenin partnerskih držav. Partnerji projekta so tudi Chemnitz (Nemčija), La Coruña (Španija), Gand (Belgija), Liberec (Češka), Lublin (Poljska) in Celje (Slovenija).

V Narodnem domu je skupino, ki so jo sestavljali študentje in odrasli, sprejel organizacijski tajnik SKGZ Marino Marsič. Gostom je predstavil Narodni dom in njegovo zgodovino, slovensko narodno skupnost v Italiji ter Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo in njeno razvejano dejavnost na gospodarskem, kulturnem, športnem, socialnem in političnem področju. Podčrtal je zlasti prizadevanja SKGZ pri navezovanju stikov in sodelovanju z različnimi skupnostmi, med katerimi je omenil italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Prisotnim je izročil predstavitveno publikacijo krovne organizacije z naslovom Za skupno rast.

Goste iz Emilie-Romagne sta zatem nagovorila ugledna gosta, sociolog in družbeno-politični delavec dr. Boris Muževič in Lodovico Nevio Puntin, tajnik združenja AICCRE (Italijansko združenje za Svet Občin in Dežel Evrope) za deželo FJK.
Muževič, bivši predsednik Zveze študentov Slovenije, član predsedstva SZDL Slovenije in CK Zveze komunistov SFRJ, je predstavil razmere v nekdanji Jugoslaviji, ki so privedle do njenega razpada oziroma do ustanovitve novih držav. Na kratko je analiziral zapletenost sistema socialističnega samoupravljanja in monopola ene stranke, ki je povzročalo postopno naraščanje nezadovoljstva tako razvitih kot manj razvitih delov države. V Sloveniji so civilna gibanja zahtevala popolno prenovo političnega življenja v Jugoslaviji, zato je Slovenija najprej spremenila svojo Ustavo, decembra leta 1990 pa se je z ljudskim plebiscitom izrekla za samostojnost. S tem se je tudi začela pot v članstvo Evropske unije in Nata.

Lodovico Nevio Puntin, ki je bil med drugim župan Ogleja v obdobju 1975-1995, je uokviril dogodke političnega procesa osamosvajanja Slovenije in njeno zapleteno pot do 30. aprila 2004, ko smo praznovali njen vstop v Evropsko unijo. Puntin se je spominjal na težave pri približevanju Slovenije k Evropski uniji in kot primer omenil 10. oktober 1994, ko je pod njegovim županovanjem spodletel podpis t.i. oglejske pogodbe med Italijo in Slovenijo. V dokumentu je Italija obljubljala podporo za čimprejšnji vstop Slovenije v EU, del italijanske večine pa je v zameno zahteval določeno protivrednost in ponovno odprl vprašanje t.i. zapuščenih lastnin v Istri.

Deželni tajnik AICCRE je podčrtal pomembne dosežke, ki so bili rezultat sodelovanja med državami, kot na primer nastanek ustanove CECA (Evropska unija za premog in jeklo) leta 1952 in same Evropske skupnosti. Omenil je zaslužne politike kot so francoski zunanji minister Robert Schuman, italijan Alcide de Gasperi in nemški državnik Konrad Adenauer. Rimska pogodba je omogočila ohranitev miru v Evropi in spodbujala pobratenja med krajevnimi skupnostmi, ki si še danes prizadevajo za spravo, prijateljstvo med narodi ter gospodarski in socialni razvoj. Pri premagovanju zgodovinskih miselnih pregrad odigravajo pomembno vlogo jezikovne manjšine, v FJK še zlasti slovenska, ki si s specifičnimi projekti prizadevajo za gospodarski, socialni in kulturni razvoj v luči evropske integracije.