Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Skupščina uslužbencev o stanju v ustanovah in organizacijah

31/10/2012
Nabrežina  (TS), 29.10.2012 - Uslužbenci slovenskih ustanov in organizacij
Vsakoletna bitka za preživetje ustanov in organizacij Slovencev v Italiji hromi in ponižuje njihovo delovanje ter postavlja pod vprašaj kakršenkoli razvoj. Zato so se njihovi uslužbenci v ponedeljek zvečer sestali na skupščini v Nabrežini in se dogovorili, da se bodo aktivneje vključili v prizadevanja civilne družbe in političnih strank. Kot uvodno dejanje so sprejeli poziv italijanski in slovenski vladi ter krajevni politiki, naj manjšini zagotovi potrebna sredstva (v celoti ga objavljamo v sosednjem članku).
Skupščine, ki so jo sklicali Ksenija Majovski, Poljanka Dolhar, Jurij Paljk in Marko Tavčar, se je udeležilo okrog petdeset uslužbenk in uslužbencev s Tržaškega, Goriškega in iz Benečije. Že uvodoma je bilo poudarjeno, da podpirajo dosedanje napore krovnih organizacij SKGZ in SSO ter politikov, od njih pa pričakujejo tudi večje in boljše sodelovanje.
Med debato je padlo več predlogov, kako opozoriti širšo javnost na težave manjšinskih ustanov in njihovih uslužbencev (pri Novem Matajurju in Glasbeni matici so na primer že več mesecev brez plač). Veliko je bil govor o morebitnih protestnih akcijah: vsi so se strinjali, da morajo te biti čim bolj »vidne«. Izstopala je potreba po solidarnosti, da se ne bi dejansko vsakdo boril le za »svoj vrtiček«, tudi zato, ker kdor bi letos ušel krčenju prispevkov, mu v prihodnje najbrž ne bi ... Uslužbenci ne sprejemajo logike »umiranja na obroke«, zato menijo, da je treba manjšini zagotoviti boljše urejen sistem financiranja. Opozorili so tudi na težko situacijo nekaterih slovenskih podjetij, s katero manjšinska javnost ni podrobneje seznanjena.
Skupščine sta se udeležila tudi deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec; kot onadva so solidarnost z uslužbenci izrazili tudi Enotno sindikalno predstavništvo Deželnega sedeža RAI za FJK in Sindikalni odbor Slovenske redakcije RAI ter Svet slovenskih organizacij. SSO je v tiskovnem sporočilu zapisalo, da si prizadeva za pridobitev še manjkajočega dela finančnih sredstev za leto 2012 in popravo namenjenih sredstev za leti 2013 in 2014. »V bližnji prihodnosti pa nas seveda čaka skupno prizadevanje za sistemsko ureditev financiranja s strani Republike Italije in Dežele FJk, ki bo omogočila slovenskim ustanovam normalno načrtovanje delovanja, njihovim uslužbencem pa socialno gotovost, ki jim pritiče,« piše v sporočilu SSO.
Skupščina uslužbencev je tudi sklenila, da se v prihodnjih dneh sestane z vodstvom obeh krovnih organizacij.
(Primorski dnevnik, 31. oktobra 2012)
<> **Skupni dokument**
Kronična negotovost, v kateri živijo zaposleni v slovenskih organizacijah in ustanovah, ki svoje delo in poslanstvo opravljajo na kulturnem, raziskovalnem, medijskem, športnem, vzgojnem in skrbstvenem področju, je letos dosegla svoj višek. Ob koncu oktobra še vedno pričakujemo zgolj del predvidenih prispevkov za tekoče leto, kar povzroča hude težave tako številnim ustanovam kot seveda zaposlenim. Za naslednje leto pa se obeta celo dodatni rez, kar bo postavilo pod vprašaj obstoj organizacij in ustanov Slovencev v Italiji. Obstoječi način financiranja ustvarja paradoks, saj ustanove nimajo jasne slike o finančnih sredstvih, s katerimi bodo razpolagale iz leta v leto.
Vsakoletna bitka za preživetje hromi in ponižuje delovanje, ki ga slovenske organizacije opravljajo tudi v korist sožitja in medsebojnega poznavanja vseh prebivalcev območja dežele Furlanije Julijske krajine ter povezovanja širšega obmejnega prostora. Brez teh ustanov bi težko govorili o organizirani skupnosti in o njeni prihodnosti.
V obdobju splošne gospodarske krize, za katero vsak od nas že tako plačuje svojo ceno, je varčevanje baje neizogibno. Ampak že tako skromnih prispevkov za manjšino ne bi smeli enačiti z rezanjem odvečnih stroškov. Toliko bolj, ker na najvišji ravni v Italiji in Sloveniji pogosto slišimo, da je slovenska skupnost v Italiji dodana vrednost in bogastvo obmejnega prostora. Nenazadnje gre za vsoto, ki je za Italijo zanemarljiva. Istočasno izrekamo solidarnost tudi italijanski skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem, kateri je italijanska država prav tako krčila finančna sredstva.
Zaposleni v slovenskih ustanovah, zbrani na skupščini v Nabrežini 29. oktobra 2012, pozivamo italijansko in slovensko vlado, skupno medministrsko omizje in krajevne politike, da zagotovijo nemoteno delovanje in obstoj naših ustanov. V to jih zavezujejo tudi mednarodni sporazumi in sprejeti zakoni. Istočasno podpiramo prizadevanja vseh političnih predstavnikov in krovnih organizacij, ki gredo v to smer. Pa vendar bi si želeli še boljšega sodelovanja in skupnih prizadevanj.