Pričujoče spletno mesto uporablja sejne (nujno potrebne) piškotke ter druge piškotke (piškotke tretjih oseb) v namen zagotovitve najboljše uprabniške izkušnje. Spletna stran neposredno uporablja sejne piškotke, po Pravilniku o piškotkih pa obstaja možnost onemogočanja uporabe piškotkov, ki zbirajo spletne analitične podatke. V kolikor uporabnik nadaljuje z brskanjem po spletni strani ali zapre obvestilo o piškotkih, soglaša z uporabo vseh piškotkov.

X zapri

Slovenski programski oddelek RAI brez svojega direktorja in avtonomije

16/07/2013
Trst, deželni sedež RAI
Doslej nobenega odgovora. Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta pred dobrim poldrugim mesecem pisala predsedstvu vlade in vsedržavnemu vodstvu državne televizije RAI, da bi ju opozorila na »anomalijo« Strukture slovenskih programov deželnega sedeža RAI v Trstu, a še nista prejela odgovora iz Rima.
Slovenski programi so ostali brez svojega slovenskega direktorja, ker je njihovo koordinacijo prevzel nov direktor tržaškega sedeža RAI, ki pa ne pozna slovenskega jezika.
Slovenski programi so imeli svojega opolnomočenega direktorja do leta 1999. Filibert Benedetič je bil zadnji. Po njegovi upokojitvi so prevzeli koordinacijo Slovenskih programov vršilci dolžnosti, po funkciji funkcionarji, ne pa direktorji. Razlika je bila precejšnja. Medtem ko se je lahko Benedetič za potrebe in zahteve Slovenskih programov neposredno obrnil na rimsko vodstvo RAI, je potekalo delo njegovih naslednikov-koordinatorjev preko direktorja tržaškega sedeža RAI. Dokler je sedež vodil ravnatelj Roberto Collini, je bilo sodelovanje »dvosmerno«, saj je razumel slovensko in je torej doumel, kaj so Slovenski programi, tako radijski kot televizijski, oddajali v eter.
Pred dobrim mesecem je bil na mesto direktorja deželnega sedeža RAI imenovan Guido Corso, sicer z bogato newyorško izkušnjo, a skromnim poznavanjem slovenske stvarnosti v Furlaniji-Julijski krajini in nepoznavanjem slovenskega jezika. Vodstvo RAI ga je kljub temu imenovalo tudi za direktorja Slovenskih programov, komuniciranje z zaposlenimi je postalo »enosmerno«, avtonomija Slovenskih programov je postala okrnjena. »Izgubili smo še tisto malo, kar smo imeli,« pravijo na Slovenskih programih. Razlika ni od muh, kar zgovorno priča preprost primer. RAI bo v kratkem razpisal natečaj za sprejem v službo 75 mladih do 29. leta starosti. Bocenski sedež RAI si je »zase« izboril dodatno število »novincev«, seveda s poznavanjem nemškega jezika. Za tržaški sedež RAI, za Slovenske programe, kaj takega ni predvideno. »Ker nimamo formalne avtonomije in ni nikogar, ki bi to formalno zahteval,« ocenjujejo na Slovenskih programih. Tudi na drugih delovnih področjih slovenski oddelek deželnega sedeža RAI v Trstu zaostaja z nemškim oddelkom sedeža RAI v Bocnu. Razliko je mogoče takole oceniti: v Bocnu so avtonomni, v Trstu pa ne.
Predsednika krovnih organizacij sta se v dopisu predsedstvu vlade in vsedržavnemu vodstvu RAI zavzela, naj se koordinatorju Slovenskih programov povrne status direktorja. S tem bi programom zagotovili vsaj določeno mero avtonomije.
»Zadevo bo očitno treba postaviti na dnevni red odprtih vprašanj in se z njo soočiti v okviru manjšine. Doslej smo bili z njo seznanjeni, zadeva pa se je kazala v zelo blagih tonih. Potreben bo dogovor, a spodbuda bi morala priti iz vrst slovenskega oddelka deželnega sedeža RAI,« je menila poslanka Tamara Blažina.
Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka pa je menil, da bi se moralo z zadevo seznaniti vladno omizje za slovensko manjšino v Rimu. »S Pavšičem bova verjetno postavila to vprašanje,« je napovedal.
M.K.
(Primorski dnevnik, 13. julija 2013)